Bonbon
Regrata ni treba posebej predstavljati. Njegovi ozki močno narezani listi, ki rastejo v pritlični rozeti, mnoge spominjajo na zversko zobovje. Zato ga v francosko govorečih deželah imenujejo levji zob (dent-de-lion) in tudi angleško ime izvira iz tega izraza. Poimenovanje po levu ima tudi drugi razlog. Kot je lev kralj živali, vreden vsega spoštovanja, regrat že iz srednjega veka spoštujejo kot zdravilno rastlino. Domača imena kot sta žoltenica in jajčar, se raje naslanjajo na značilno močno rumeno barvo cvetov, oziroma socvetij, ki so sestavljena iz posameznih jezičastih cvetov na visokem votlem steblu brez listov. In še ena značilnost regrata je prispevala k domačemu poimenovanju rastline. Imena smolenec, mlečje ali mlečec opozarjajo, da je v rastlini veliko belega mlečka, ki je tudi rahlo lepljiv. Že iz otroštva pa regrat poznamo po lučkah, ki jih sestavljajo številni padalci. To je soplodje, ki nastane po oploditvi in je sestavljeno iz posameznih rjavih robatih semen s kodeljico, letalno napravo, ki pomaga semenu, da najde nov prostor za rast. Regrat je razširjen v zmernih predelih celega sveta. Ker nova rastlinica zraste iz najmanjšega koščka korenine, lahko na njivah predstavlja precej neprijeten trajni plevel.
Mladi regratovi listi so pri Slovencih zelo priljubljeni kot ena prvih solat. Vsaj včasih, ko po trgovinah še ni bilo zelenjave skozi vse leto, je regrat predstavljal prijetno popestritev jedilnika. Ponekod mu zato rečejo solatnik.
Za dobro prebavo in boljšo kri
Ljudje so vedeli, da regrat pomaga pri prebavi in da čisti kri. Pri nas običajno pripravljamo sveži regrat. Zanimivo je, da ta navada drugod po Evropi predstavlja odkritje ljudi, ki se ukvarjajo s preučevanjem tako imenovane divje hrane. Pri nas lahko najdemo številne načine, kako gospodinje pripravijo regratovo solato. Od čisto preproste s kisom in oljem, pa do takih, ki jim dodajo vroč krompir, fižol ali trdo kuhano jajce. Nekateri trdijo, da je regratova solata najboljša, če ji dodamo prepraženo slanino ali ocvirke. Poznavalci mešajo regratove liste z velikim izborom mladih spomladanskih zelišč v solate ali zeliščne juhe. Uporabo regrata za prehrano zasledimo tudi v Grčiji, kjer pa ga pred pripravo skuhajo. S skuhanim regratom pripravijo solate, juhe in nadeve za pite. Neodprte cvetne popke lahko vložimo v kis ali v slanico in jih uporabimo kot kapre. Pri nas sta znana tudi regratovo vino in regratov sirup iz cvetov. Razlika je le v pripravi, saj za sirup uporabimo cvetove in sladkor, za vino pa cvetove in sladkor prekuhamo v vodi in pustimo, da pride do alkoholnega vrenja. Skoraj pozabljena je uporaba korenin regrata za aromatiziranje piva ali brezalkoholnih pijač. Iz korenin, ki so jih posušili in spražili, so v času pomanjkanja pripravljali okusen kavni nadomestek.
Regrat je dobro znana zdravilna rastlina. V ljudskem zdravilstvu čaj iz korenin in listov uporabljajo za odvajanje vode iz telesa, pospeševanje presnove. Pospešuje tudi izločanje žolča, podpira delovanje jeter, pomaga pri odvajanju blata ter z grenčinami krepi in ureja delovanje prebavil. S poskusi so dokazali, da so regratovi pripravki primerni tudi za lajšanje težav pri sladkorni bolezni in delujejo antibiotično proti nekaterim glivicam in bakterijam.
