Bonbon
Kdo ne pozna pice z rukolo? Po vsej Sloveniji jo že pečejo v picerijah, ne le na Primorskem, pa čeprav je rukola sredozemska rastlina, ki ji odlično prija toplo podnebje. In trpežna je, če si jo posejete na prostem ali v topli gredi. Dobro prenaša tako sončne žarke kot blago senco, celo če jo pozabimo zalivati, malo slabše uspeva le, če je vetrovno.
Rahlo pikantnega okusa
Raste podobno kot regrat v naravi (divja rukola) ali radič na vrtu, nabirate jo tako, da porežete vso rastlino. Njeni lističi so čvrsti, zaokroženi, temnejše zelene barve in rahlo pikantnega okusa. Zato jo v solati težko uživamo samo, najbolje je, da jo mešamo z zelenim radičem in kuhanim fižolom. Odlična je na pici, kjer jo lahko "zabelimo" s slanino in ribanim parmezanom, v omakah, sendvičih, skupaj z mehkimi siri ter celo kuhana na pari.
Pravzaprav je zelo stara kulturna rastlina, cenjena še pred časom Rima, stari Rimljani so ji pripisovali afrodizične lastnosti, zato so uživali tudi semena. Častili so jo zaradi zdravilnih lastnosti, saj je bila včasih osnovna sestavina sirupov proti kašlju, poleg tega so z njo zdravili skorbut. Pozneje so jo gojili srednjeveški evropski zeliščarski in zelenjavni navdušenci, v samostanskih vrtovih je bila zaradi afrodizičnih lastnosti prepovedana, v svojem domačem Sredozemlju pa sploh ni šla iz pozabe. Od tod je v zadnjem desetletju zašla tudi v slovenske restavracije in trgovine.
Odrezani listi hitro ovenejo, zato rukolo poškropimo z vodo in shranimo v pokriti posodi v hladilniku, kjer kolikor toliko sveža ostane nekaj dni, še piše Cortese v svoji knjigi Zelenjava, druga moč naravne hrane.
Prehranski pomen in zdravilne lastnosti
Listi rukole so zakladnica znanih in neznanih bioaktivnih snovi - od vitamina C (celo do 200 miligramov v 100 gramih) do številnih drugih, beta karotena (okoli sedem odstotkov) in drugih karotenoidov, flavonoidov, razkuževalno in še drugače delujočih sulfidov in glukozinolatov, to so biološko zelo aktivne spojine z žveplom, do številnih gradbeno učinkovitih rudnin in drugih snovi, še opozarja omenjeni avtor.
Rukola deluje splošno poživljajoče, spodbuja prebavo in je zelo koristen spremljevalec jedi z več maščobe. Vpliva na zdravo prehodnost sečnih poti in ožilja, njeni glukozinolati - snovi, ki jih vsebujejo še druge križnice (gorčica, hren, zelje, brokoli...) - delujejo na več ravneh: antikancerogeno, antimikrobno, antioksidativno. Skupni imenovalec jim je uravnavanje presnove in pospešeno izločanje strupenih snovi iz telesa.
Pečen krompir z rukolo
Rukola in krompir sta eden najbolj idealnih zelenjavnih parov. Krompir operemo, ga ne olupimo in ga v pekaču spečemo brez maščobe. Pečenega razrežemo, začinimo z bučnim oljem in sojino omako ter obilno potresemo z rukolo. Okus ni tako drugačen, kot če bi krompir zabelili s slanino ali zaseko.
Dobra je tudi rukola s pečenimi jurčki ali gojenimi gobami. Odlična je z rižem, zrezki, tunino, jastogom, čili fižolom, v polivkah za solate, v omakah.
