Je poceni, neskončno uporaben in tako zelo poživljajoč. Hren je popolna hrana za hladne in pomladne dni, hkrati pa sodi med najmanj uporabljane zdravilne rastline. O njegovi zdravilni moči je pisal že slavni rimski naravoslovec Plinij, tudi Grki so s hrenom blažili bolečine v hrbtenici in zdravili pomanjkanje spolne moči. Glavna odlika hrena je "hud" okus. Hrena ne jemo po naključju med velikonočnimi prazniki, saj pomaga organizmu presnavljati težko hrano, ki je takrat na mizi. Bogat je z minerali in vitamini, deluje antikancerogeno pri malignih obolenjih jeter, črevesja in mehurja.
Aktivne sestavine v hrenu ubijajo bakterije, zato govorimo o njem kot o naravnem konzervansu. Bogat je z vitamini C, B1, B6, železom in kalcijem. Ščiti pred prehladnimi obolenji in čisti dihalne poti. Spodbuja presnovo, krvni obtok in krepi imunski sistem. Od nekdaj so ga uporabljali kot naravno zdravilo proti revmi. Hrena nikoli ne kuhamo, ker visoka temperatura uniči njegove zdravilne snovi.
Priporočljivo je, da korenino hrena 24 ur namakamo v hladni vodi, preden ga drobno naribamo v juho, solato ali katerokoli drugo jed. Če težko prenašate njegovo ostrino, mu dodajte naribana jabolka.
Hrenove obloge pomagajo pri bolečih mišicah, revmatičnih sklepih in išiasu. Ljudje, ki imajo težave s ščitnico in ledvicami, naj hrena ne jedo.
Vzhodnjaška različica hrena se imenuje vasabi, je zelo pekoč in okusen. Uporablja se kot dodatek k belemu mesu in parjeni zelenjavi. Naribanega lahko dodate k puranjemu ali piščančjemu mesu in ribi, lahko pa ga shranite v olju.
