Denis Živčec
Uspelo mi je izgubiti trinajst kilogramov. Že stotič v življenju, v njem pa sem bil resnično vitek skupno le kakšne pol ure. Situacija je še daleč od manekenske, a dovolj, da se opazi. In kaj zdaj? Po objavi prvih fotografij po izgubi sem nenadoma pridobil kar nekaj novih sledilcev na družbenih omrežjih, tudi kak pikanten kompliment se je znašel v nabiralniku. "Po merilih sodobne družbe sem zdaj boljši človek in zanimivejša osebnost," sem ob tem cinično siknil, dasiravno pohvale po mesecih odrekanja vsemu mogočemu seveda godijo. Faze, v kateri bi zadostovalo to, da bi bil zgolj lep in popolnoma brez vsebine, še nisem dosegel. Vem, gre za najvišji ideal naše civilizacije, a bo težka.
Nekako ni v mojem slogu, da bi cele dneve na splet popolnim neznancem v ocenjevanje pošiljal fotografije svoje zadnjice ali drugih čvrstih telesnih delov in zraven pisal globoke statuse tipa "Hm ...", "Nedelja" in "Poletje prihaja". Doseganje tega intelektualnega olimpa prepuščam mlajšim in ambicioznejšim od sebe, tistim, ki smo jim možgane sprali že tako uspešno, da se jim prevlada forme nad vsebino zdi edina možna pot do uspeha.
Vzrojil sem pred dnevi ob ogledu televizijskega prispevka o strijah. Voditeljica in dermatologinja sta razpredali o tej nadlogi, v ozadju se je vrtel posnetek mlade, manekensko vitke ženske, ki se je valjala po plaži. Bila je tako vitka, da prostora za strije in materina znamenja na njej sploh ni bilo. Stremenje k popolnosti, pa kar koli naj bi ta že bila, in obupana potreba po ugajanju postajata vse bolj zoprna, sploh zdaj, ko so se tekom pandemije življenjske prioritete postavile drugače, bistvo pa je nekoliko bolj jasno. Srečni ste lahko tudi v telesu, na kakršnem korporacije ne bogatijo, kakšna urednica modne revije pa ob tem stresa z glavo. Nikomur na svetu niste dolžni ugajati. Z izjemo peščice najbližjih vaša dobrobit iskreno ne zanima nikogar, ki od tega nima dobička. Na videz dobronamerni napotki in nasveti o tem, kaj bi s svojim videzom morali početi, za hrbtom skrivajo poskus zaslužkarstva.
Zatisnite si ušesa, ko boste naslednjič slišali kaj o tem, kako se je treba truditi za plažno postavo, preden nas poletje prehiti. Plažna postava ne obstaja. Je abstrakten, nedosegljiv ideal, za dosego katerega mora človek porabiti čim več denarja. Ideal mora biti postavljen tako visoko, da zanj skoraj bankrotirate in zbolite, a ne povsem, saj potem ne morete več trošiti. Celulitno zadnjico Jennifer Lopez vidimo le na neobdelanih paparaco fotografijah, ne pa tudi na njenem instagramu, v reklamah in na naslovnicah. Ker je celulit preveč enostavno in poceni dobiti. V skrbi za lastno srečo in zdravje ste precej bolj sami, kot si mislite. Kako pomembno je zdravje, pa po letu in pol pandemije najbrž že vemo. Bolj dobičkonosno je pacienta zdraviti kot ozdraviti. Resnično zdrav, srečen ali, ironično, mrtev človek je tržno nezanimiv. Bodite hvaležni za svoje "nepopolno" telo. Veliko sta že preživela skupaj. Preveč dragoceni ste, da bi se poniževali s pehanjem za odobravanjem drugih.
