Botoks je marketinško ime za botulinski toksin, ki se uporablja za začasno omrtvitev mišic na čelu ter v okolici oči, zmanjšanje potenja pazduh in slinjenja, zdravi migrene, odpravlja pa tudi čezmerno bolezensko krčenje mišic. O njegovem morebitnem čudežnem učinku v estetske namene so začeli razmišljati šele konec 80-ih let prejšnjega stoletja med zdravljenjem škiljenja očesnih mišic. Ob dobrem učinku na škiljenje je prišlo namreč tudi do zmanjšanja gub v okolici oči. Od takrat se je v medicini razširil še na zdravljenje spazme očesnih mišic in preveč aktivnega mehurja kot tudi nepravilnega položaja hrbta in vratu ter krčenja mišic rok in nog zaradi mišičnih krčev pri nevrološki boleznih.
V medijih je sprva zaslovel zaradi preventivnega učinka in glajenja obstoječih mimičnih gub na obrazu. In čeprav je danes najbolj pogost pomlajevalni postopek v svetu, mnoge pri nas še zmeraj mučijo predsodki in odpor do njegove uporabe. Zaradi nepoznavanja in pomanjkljivih informacij pa mu radi pripisujejo neresnične stranske učinke. Na primer povečanje ustnic čez mejo dobrega okusa, kar je v resnici mogoče doseči zgolj s polnil iz hialuronske kisline. Ob njegovem prihodu v naše loge pa so ga tudi mediji pogosto prikazali v družbi z neuspelimi plastičnimi operacijami, na vrh katerih je bil morda narejen še botoks. In domišljija je predsodkom dala krila.
Pričakovanja
Prvi učinek se pojavi tretji dan po injiciranju, končni v 14 dneh. Delovanje mišic je oslabljeno, gube izginejo, tiste, ki so bile vidne tudi v mirovanju mimičnih mišic na obrazu, pa se zgladijo v nekaj mesecih, odvisno od globine ter prožnosti kože. Poškodbe zaradi delovanja sonca ne bodo izginile.
Veliko varnostno okno
Ime za botulinski toksin prihaja iz botolous ali klobasa. V pokvarjenih mesnih izdelkih se namreč razmnožuje bakterija, ki ga tvori. Gre za resnično najbolj toksično spojino na svetu, vendar je učinek močno odvisen od količine. Tudi voda je ne nazadnje koristna, nekje do 1,5 litra na dan celo nujna za preživetje, medtem ko bi bilo 20 litrov povsem nasprotna zgodba. Razmerje med njeno koristnostjo in škodljivostjo je tako faktor 8, imenujemo ga terapevtski indeks.
Pri botulinskem toksinu se za blokiranje mišic čela in oklice oči v povprečju uporablja okoli 30 enot. Smrtna doza sicer ni natančno opredeljena, a lahko predvidevamo, da je med 3000 do 30000 enotami, zato je terapevtski indeks od 100 do 1000. Kar pomeni, da bi zdravnik moral vbrizgati vsaj 100-krat večji odmerek od običajnega, da bi bil smrten. Po tem izračunu je voda celo bolj strupena od botoksa, ki ima torej zelo veliko varnostno okno.
(Skoraj) nikoli ni prehitro
Debelina kože, zunanji vplivi in naravni procesi staranja, genska zasnova za velikost in moč mimičnih mišic ter socialno okolje v rani mladosti so vplivi, zaradi katerih nekateri bolj, drugi manj intenzivno pri komunikaciji uporabljamo mimične mišice obraza, ki so najpogostejši vzrok za nastanek gub in gubic. To z lahkoto opazimo, saj se globoke in dolge gube pri izraziti mimiki pojavijo že v dvajsetih letih.
Krčenje je lahko celo tako močno, da je prisotno bolj ali manj ves čas, zato so gube globoke ter na čelu obdane z maso mišic in oseba deluje napeto. Manjša in občasna napetost mišic, med intenzivno komunikacijo z drugimi denimo, ki nato izgine, pa je cilj delovanja botoksa. In naravnega izražanja čustev nikakor ne prepreči, kot pred leti "moderna" popolna ohromitev in zamrznitev obraza. Doziranje mora biti zato obvezno prilagojeno posamezniku, njegovim mišicam, načinu izražanja, in ker univerzalni recept ne obstaja, obiščite terapevta z znanjem ter izkušnjami.
Zapleti
Glajenje gub med obrvmi in ob zunanjem delu oči je najpogostejše in tudi najbolj varno. Le redko namreč pride do prehodnih stranskih učinkov, kot so spust vek ali čela, motenj vida ali pojav dvojne slike. Sicer z botoksom gladijo tudi gube na zgornjem delu čela, zgornji ustnici, vratu, nosu in še kje. Po uveljavljenem načelu, da na zgornji tretjini obraza uporaba varna, na spodnjih dveh pa se lahko, zaradi injiciranja prevelikih količin na napačna mesta, pojavijo težave pri govoru, pitju tekočin in hranjenju ter asimetrija lic, pri uporabi na vratu pa hripavost, motnje dihanja ali obračanja glave. Izkušen strokovnjak bo vsekakor znal presoditi, kje je prava meja.
Botoks ni priporočljiv če
• imate katero od mišičnih obolenj, ste noseči ali dojite;
• ste imeli kakršnekoli težave z vbrizgavanjem zdravil v mišice, vnetje ali oslabitev mišic,
• jemljete aminoglikozidne antibiotike ali zdravila za sprostitev mišic,
• imate aktivno vnetje v predelu predvidene terapije,
• ste imeli operacijo v tem predelu mišic;
• ste imeli kdaj vnetje v mišici, ki je načrtovana za vbrizg;
• ste imeli kdaj težave s požiranjem ali dihanjem;
• ste imeli kakršnekoli težave z mišicami;
• v tem predelu v bližnji prihodnosti načrtujete operacijo.
Ni mu para
Botoks se v dveh tednih veže na stike med mišico in živcem v neposredni bližini injiciranja, zato ne more imeti oddaljenih stranskih učinkov, v nekaj mesecih pa se razgradi. Delovanje je odvisno od velikosti mišic in injicirane količine. Najpogosteje traja od tri do šest mesecev, nato postopoma popusti. Ponovitev naj bo največkrat dvakrat na leto, saj prepogostejše, z malimi odmerki, rade vodijo v nastanek protiteles in odpornost.
Poseg je minimalno invaziven. Kožo po odstranitvi kreme ali ličil razkužijo, ohladijo s hladilnim gelom ali hladnim zrakom ter uporabijo tanko iglo z majhnim volumnom botulinskega toksina, raztopljenega v fiziološki raztopini. Prehodni stranski učinki so lahko bolečina, rdečina, oteklina ali modrica na mestu vboda, po navadi skorajda neopazni. Delovanje botulinskega toksina na gube v okolici oči in med obrvmi pa je tako dobro, da se njegovemu "strupenemu" učinku ne more približati nobena druga neinvazivna metoda, kaj šele krema.
