Vsi popadki ne pomenijo začetka poroda, zato morate poznati značilnosti

Eden najbolj značilnih znakov poroda so popadki, toda vsaka ženska jih doživlja po svoje, in dokler še ni rodila, ne more zanesljivo vedeti, kako jih bo občutila. Marsikatera nosečnica se zato vznemiri, ko že nekaj tednov pred predvidenim datumom poroda začuti krče okoli trebuha. Večina jih zaradi tega obišče zdravnika, a pogosto je njegov odgovor: "Kar v miru pojdite domov, ni se še začelo."

Kako prepoznate lažni alarm

Te tako imenovane lažne popadke stroka pozna pod imenom Braxton-Hicksove kontrakcije, razlaga Lucija Kuder, dr. med., spec. ginekologije in porodništva iz UKC Maribor. "Pojavljajo se lahko že v 16. tednu gestacije, večina nosečnic, ki jih dobijo, pa jih prvič občuti okoli 35. tedna nosečnosti," pravi sogovornica. "Takrat se vzpostavljajo povezave med mišičnimi vitrami, ki omogočijo, da se maternica pripravi na porod. Plod se takrat obrne z glavico navzdol in v tem položaju ostane do začetka poroda. Ti popadki nimajo moči, da bi se maternično ustje odpiralo, in ponavadi izzvenijo prav tako, kot so se pojavili. Najbolj intenzivni so proti koncu nosečnosti."
Obstaja nekaj značilnosti, po katerih lahko nosečnica prepozna lažne popadke, preden se po nepotrebnem odpravi na pregled h ginekologu ali v porodnišnico: Braxton-Hicksove kontrakcije običajno trajajo največ 30 sekund in se ne pojavljajo v rednih časovnih intervalih. Če ženska spremeni položaj telesa, se bolečina zmanjša ali celo izgine. Prav tako teh lažnih popadkov ne spremlja izcedek, ki je značilen za prave popadke.

V porodnišnico, ko so popadki na pet minut

Pravi oziroma odpiralni popadki strokovnjaki imenujejo dogajanje v telesu, ki se konča s porodom otroka. Na začetku se bolečine pojavljajo neredno, trajajo pa 40 do 60 sekund. Sčasoma se začnejo pojavljati v rednih intervalih, ki se postopoma krajšajo. Ko se vzpostavi redni ritem, se začne aktivna faza popadkov. "Maternično ustje se mehča, maternični vrat se začne odpirati, pogosto popadke spremlja sluzast izcedek iz nožnice, ki je lahko pomešan s temno krvavkasto primesjo," pojasnjuje sogovornica. Ženska, ki bo rodila prvič, naj bi odšla v porodnišnico, ko se popadki pojavljajo v enakomernem ritmu na pet minut v obdobju dveh ur. Tistim, ki so že rodile, ginekologi priporočajo, naj pridejo v porodnišnico že nekoliko prej, ko je enakomeren interval dolg pet ali deset minut. Seveda so to le smernice, vsaka mora pri sebi premisliti, koliko časa ji bo vzela vožnja do porodnišnice. Toda mnogo žensk, ki so rodile večkrat, lahko iz izkušenj pove, da je drugi porod hitrejši od prvega. "Med popadki naj ženska predihuje, kot se je naučila v materinski šoli. V času med dvema popadkoma pa je priporočljivo, da se sprošča, lahko celo malo zaspi," svetuje ginekologinja. Ko je maternično ustje razširjeno do premera deset centimetrov, sta porodnica in otrok pripravljena na iztis iz maternice.

Če popadkov ni, jih je treba narediti

Toda vsak porod se ne začne s popadki. Kadar je na primer prvi znak začetka poroda razpok mehurja (laično rečemo, da ženski odteče voda), maternično ustje pa ni dovolj odprto, mora porodničar popadke sprožiti umetno. "Popadki seveda niso umetni," razlaga Lucija Kuder, "so le umetno sproženi. Ženska z intravenozno infuzijo dobi v telo določen odmerek hormona oksitocina, ki ga sicer tvori telo samo, a za sprožitev popadkov se uporabi sintetično pridobljen. Oksitocin sproži krčenje maternice. Poleg infuzije se za sprožitev poroda uporabljajo še prostaglandini, ki se v obliki tabletk ali vaginalnih gelov nanašajo neposredno v nožnico. Ti poskrbijo, da maternični vrat dozori in se dovolj zmehča, da je možen iztis otroka." Tega zagotovijo tako imenovani potiskalni popadki, ki potisnejo otroka iz maternice skozi porodni kanal. Prvorodnica potrebuje za iztis otroka do deset popadkov, mnogorodnicam pogosto zadostujeta dva ali trije.
Vsak krč v telesu nosečnice torej še ne pomeni začetka poroda, zato mora ženska čim več vedeti o delovanju svojega telesa in mu predvsem pozorno prisluhniti. Sproščena nosečnica bo namreč tudi porodne bolečine prestala bistveno lažje kot prestrašena, zaskrbljena in napeta.