Barbara Gavez Volčjak
Pogled na otroka, ki pridno jé, zagotovo razveseli vsako mamico in še bolj babico. Po drugi strani pa je otrokovo prehranjevanje ena najbolj vročih tem vsakega starševstva: od tega, ali otrok pojé dovolj, do tega, da ne sme zaužiti preveč sladkarij. Da ne govorimo o vprašanjih, kaj in kdaj naj jé, da bo zdrav in se bo lepo razvijal.
Otroci potrebujejo za zdrav razvoj več beljakovin kot odrasli, saj iz njih pridobivajo mišično in kostno maso za vse življenje, razlaga Jerneja Privšek, diplomirana dietetičarka iz Centra za krepitev zdravja v ZD dr. Adolfa Drolca Maribor. Pri tem ni tako pomembno, da so beljakovine iz mesa in mesnih izdelkov, važneje je, da jih otrok zaužije vsak dan. "Beljakovine živalskega izvora, kot so meso in mesni izdelki, jajca, mleko in mlečni izdelki ter ribe, imajo višjo biološko vrednost in popolno aminokislinsko sestavo, zato so telesu bolj koristne," pojasnjuje Privškova.
Veliko potreb po energiji otrokovo telo do tretjega leta starosti pokrije z maščobami, in sicer do 40 odstotkov dnevno, medtem ko jih odrasli potrebujemo največ 30 odstotkov. Tako kot za odrasle pa tudi za otroke velja, da naj prevladujejo nenasičene maščobe (oljčno, sončnično in repično olje, laneno in konopljino olje, večina oreškov), v manjši meri lahko uporabljamo nasičene maščobe (živalske maščobe in olja iz tropskih rastlin, na primer kokosovo in palmovo), izogibati pa se moramo trans- maščobam (te nastajajo denimo ob cvrtju ali pečenju, največ pa jih je v industrijsko predelani hrani – piškotih, krekerjih, pecivu, tortah, jušnih koncentratih).
Približno polovico dnevnih potreb po energiji pa otrokovo telo pokrije z ogljikovimi hidrati, pri čemer tudi zanje velja, da jih več potrebujejo, če so bolj fizično aktivni. In obrnjeno: otroci, ki niso toliko fizično aktivni, presežka energije ne porabijo, temveč se tudi pri njih nalaga v celicah kot maščoba in povzroča čezmerno povečanje teže. Miselna aktivnost po besedah sogovornice energijsko ni tako potratna: "Možgani so glede na velikost sicer velik porabnik energije v telesu, vendar poraba energije ob miselni aktivnosti poraste minimalno, medtem ko se pri težki fizični aktivnosti poraba energije lahko zelo poveča."
Otroci vedo, kdaj je dovolj
Majhni otroci imajo prirojeno samoregulacijo apetita, torej vedo, kdaj so siti. Če jih silimo pojesti več, jim ta občutek porušimo. Raziskave pa kažejo, da kar 75 odstotkov staršev svojim petletnim otrokom daje porcije za odrasle. Zato je prav, da odrasli določimo čas obroka in vrsto hrane, otroku pa prepustimo izbiro količine. Tudi če kak dan poje več sladkega, mu ne bo hudega, če bo druge dni pojedel malo ali nič sladkega. Jedilnik se namreč redko uravnoteži v enem dnevu, temveč v enem tednu, pojasnjuje Jerneja Privšek.
Nov okus vsaj osemkrat
Ko starši končno ugotovijo, katera hrana je za otrokov razvoj primerna in potrebna, se začnejo ubadati z naslednjim vprašanjem: kako otroka navaditi na uživanje zdrave hrane in mu omejiti poseganje po nezdravi? Različne okuse dojenček spozna že v maternici, saj jih iz materine prehrane dobi preko placente, pozneje tudi z materinim mlekom. Zares pa se z njimi sreča pri približno šestih mesecih, ko je čas za uvajanje goste hrane. To naj bi potekalo po smiselnem zaporedju, priporoča Jerneja Privšek: "Začnemo z zelenjavo, ki ne napenja, denimo s korenčkom ali bučko, ki ji najprej dodamo krompir, nato meso, šele potem žito, sadje in najkasneje kravje mleko. Dodane soli majhen otrok fiziološko ne potrebuje, prav tako ne sladil. Sladek okus nam je tako ali tako prirojen, navaditi se je treba na kislega ali grenkega. Prav zato sadje uvajamo čim pozneje." Toda vsi poznamo slike malčkov, ki se kremžijo ob okušanju brokolija ali špinače. "Da bi se otrok navadil na nov okus, ga mora dobiti na jezik vsaj osem- do desetkrat, starejši otroci tudi do 15-krat," razlaga Privškova. "Raziskave pa kažejo, da starši po četrtem ali petem poskusu obupajo, češ da otrok tega pač ne mara. In to je napaka. Večji ko je otrok, večkrat je treba poskusiti, saj manjši otroci prej sprejmejo nove okuse. Poleg tega je dokazano, da so otroci, ki so jim starši prepogosto ponujali nova živila, pozneje v življenju bolj izbirčni. Novi okus otroku ponudimo največ enkrat na teden," še svetuje.
Otroka obravnavajo celostno
V Centru za krepitev zdravja ZD Maribor deluje tudi program družinske obravnave debelosti, v katerem skupaj s pediatri in šolskimi imenovanimi zdravniki obravnavajo otroke in starše, pojasnjuje vodja centra Nataša Vidnar. Pri obravnavi sodelujejo medicinska sestra, dietetik, kineziolog, psiholog in pediater, ki holistično obravnavajo otroka in njegovo družino. "Tudi vzgoja za zdrav način življenja se začne in konča v družini," poudarja Vidnarjeva. "Če se družina ves teden prehranjuje zunaj in se dobesedno 'pripelje' do blagajne, bo to počel tudi otrok. Če pa se starši gibajo in izkoriščajo vse možnosti, ki jih ponuja Maribor z okolico, bo to za otroka dober zgled in motivacija za zdrav način življenja."
Zgled z dejanji, ne z besedami
Ker človeku sladek okus, kot rečeno, že po naravi prija, so sladkarije pogosto na jedilniku, tudi otrok. V razvitem svetu je zato že vidna čezmerna prehranjenost otrok. Kadar otrok s fizično aktivnostjo presežne kalorije porabi, to sicer ne povzroča pridobivanja teže, pravi Jerneja Privšek. Sladki prigrizki povzročajo več težav zobem, ker demineralizirajo sklenino. "Sladkor je dodan marsičemu, kjer ga sploh ne bi pričakovali, zato pojemo veliko 'skritih' kalorij v obliki dodanih sladkorjev," pojasnjuje dietetičarka. "Problematične so tudi sladke pijače: vplivajo na pridobivanje teže, poleg tega se otrok z njihovim pitjem nasiti in zato pri obrokih pojé manj drugih, koristnih hranil."
Sladkor v številkah
Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi dodani sladkor v prehrani otrok zavzemal od 5 do največ 10 odstotkov. Konkretno to pomeni: deklica, stara deset let, ki je zmerno telesno aktivna, potrebuje od 1800 do 2000 kalorij dnevno. Pet odstotkov tega je 100 kalorij, čemur ustreza 25 gramov sladkorja na dan, to je pet čajnih žličk. Deciliter kokakole ima skoraj 12 gramov sladkorja, torej je v dveh decilitrih dodanega sladkorja za celo dovoljeno dnevno količino. Sadni jogurt na primer lahko vsebuje 10 gramov sladkorja ali več na 100 gramov, v 42 gramov težkem vaflju, oblitem s čokolado, je 19,7 grama sladkorja.
Kaj je zdrav krožnik
Po priporočilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je idealen obrok pri kosilu oziroma večerji sestavljen iz polovice krožnika zelenjave, četrt krožnika beljakovinskega živila in četrt krožnika škrobnega živila.
