Klimakterij oziroma menopavza, kot celotnemu procesu rečemo pogovorno, je naravni proces, ki sovpada s staranjem. Izogniti se mu ne more nobena ženska, saj upada spolnih hormonov, estrogena in progesterona, ne moremo preprečiti. Po 45. letu starosti se začnejo motnje menstruacijskega cikla; normalni cikel je v razmiku od 21 do 35 dni, v tako imenovani predmenopavzi pa ti cikli postajajo krajši, kasneje tudi daljši; tudi krvavitve so lahko daljše. Predmenopavzno obdobje se razlikuje od ženske do ženske, pri nekaterih traja le nekaj mesecev, pri drugih več let. Ko se jajčniki izčrpajo, saj v njih ni več jajčnih celic, ko menstruacije ni več kot eno leto, je ta zadnja menstruacija v življenju ženske poimenovana menopavza. Raziskave kažejo, da je srednja starost žensk v razvitem svetu ob menopavzi 51 let, tudi v Sloveniji. Pri starosti 51 let je tako polovica žensk že v menopavzi, pojasnjuje ginekologinja z Ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Bojana Pinter.
Po menopavzi se pospeši proces staranja
Pri ženskah menopavza, pri moških andropavza
Če pri ženskah govorimo o menopavzi kot o posledici upada ženskih spolnih hormonov, se zadnje desetletje pri moških vse glasneje govori o tako imenovani andropavzi, ki označuje upad moškega spolnega hormona testosterona. Pri moških, tako Pintarjeva, naj bi testosteron prav tako upadal po 40., 50. letu. V primeru, ko je ta upad zelo hiter, kar je mogoče potrditi z analizami, jim lahko testosteron umetno dodajajo. Upad testosterona naj bi se kazal s pomanjkanjem libida, erektilno disfunkcijo in pretirano utrujenostjo. Strokovnjaki ugotavljajo, da v primerjavi z ženskami, ki trpijo zaradi hitrega upada hormonov, gre ta proces pri moških zelo počasi. Za preprečevanje upada testosterona so pomembni vzdrževanje normalne telesne teže, zdrav življenjski slog in dobro psihofizično stanje.
Tudi nadomestno hormonsko zdravljenje
Ko so simptomi močnejši, pa ginekologi za ublažitev svetujejo nadomestno hormonsko zdravljenje. Tovrstno zdravljenje je najbolje začeti čim prej po vstopu v klimakterij, hormone pa je mogoče jemati več let. "Zdravniki preverimo, ali ima ženska kakšne bolezni ali težave, denimo z žilnim sistemom, zaradi katerih ne bi bilo dobro, da bi uživala omenjena zdravila. Raziskave so pokazale, da je tveganje za lažje oblike raka dojk minimalno povečano šele po dolgotrajni terapiji, denimo po petih letih, zato vsako leto pri ženski preverjamo, kakšno je stanje, in se sproti odločamo. Če se ženska odloči, da ne bi več jemala zdravila, pa svetujemo postopno prenehanje," pove Bojana Pinter.
