V sklopu tedna možganov, ki ga po vsej Sloveniji organizira društvo Sinapsa, so strokovnjaki o letošnji temi – bolečini - spregovorili tudi v Mariboru. Tako je med drugim fizioterapevt Luka Duh na Medicinski fakulteti predaval, kaj sploh bolečina je - in zakaj včasih preprosto ne poneha. "Gre za normalen pojav, velikokrat tudi koristen, saj nas varuje," je pojasnil na začetku.
A bolečina nas na nek način spreminja. Zaradi bolečin se drugače gibamo, reagiramo, mislimo drugače, saj je zelo povezana z našimi čustvi in spominom, pove Duh. Tudi psihološka in fizična bolečina sta zelo povezani. "Tako je denimo drugače, če si na primer prst hudo poškoduje profesionalni pianist ali profesionalni plesalec. Bolečino na prstu bosta čustveno dojemala drugače," še razloži predavatelj.
Včasih nas kakšen del telesa lahko boli tudi, ker so se naši možgani odločili, da gre za morebitno nevarnost v telesu, pa čeprav z nami v splošnem ni nič narobe. Tisti čas se centralni živčni sistem ukvarja z delom telesa, ker ga poskuša izboljšati oziroma ugotoviti, kaj je narobe. "Bolečina nas lahko tudi motivira za drugačno, bolj zdravo vedenje. Dober primer za to je bolečina v križu. Velikokrat moramo manj sedeti in se več gibati. Ravno gibanje na naše sklepe deluje blagodejno. Med tem namreč naše telo proizvaja nekakšno zaščitno plast za naše sklepe - to je tako, kot da bi si sklepe namazali s pršilom WD-40," še ponazori Duh.
In zakaj bolečina včasih noče prenehati? Bolečinske poti so takrat v možganih okrepljene, ob tako imenovani senzitizaciji. Gre za obrambni mehanizem, ki ščiti pred dodatno poškodbo. Bolečina vztraja, da nas zavaruje. Dokazano pa je, da je ta znatno manjša takrat, ko nismo pod stresom. Prav tako lahko intenziteto bolečine zmanjšamo z različnimi meditativnimi vajami, gibanjem in s samoopazovanjem bolečine. Le na tak način jo bomo lažje razumeli in našli prave vzroke zanjo, še svetuje fizioterapevt.
V sklopu tedna možganov je spregovoril tudi psihiater in antropolog dr. Miran Pustoslemšek, organizirali so različne psihoterapevtske delavnice, pri programu pa so aktivno sodelovali tudi študentje medicine in psihologije z mariborske univerze.
