Potem ko se je RTV Slovenija začela vračati v dobre stare socialistične čase, torej se je znašla v preobrazbi iz javne v državno radiotelevizijo pod strogim nadzorom vladajoče partije (kar je seveda prav in pravično), smo novinarje informativnega programa zaprosili, ali bi lahko z njimi preživeli en dan, da bi iz prve roke izvedeli, kako spremembe v vodstvu hiše in uredništvih učinkujejo na delovni proces vsakega izmed njih. Nihče se ni odzval na našo prošnjo s pojasnili, "da so oči in ušesa vsepovsod", "da sta moja plača in položaj ogrožena" in podobnimi komentarji, se pa nam je javil novinar, ki je bil pripravljen dati intervju, a le, če mu zagotovimo popolno anonimnost. "Če Jadranka Rebernik izve, da sem govoril z vami, mi bo vzela še mobilni telefon Nokia 6110, ki sem ga dobil namesto Iphona 13 PRO," je pojasnil.
Hočete povedati, da ste, potem ko so vam vzeli vso dnevno časopisje in tednike, ostali še brez pametnih telefonov?
"Drži. Pa to še ni vse. Namizne računalnike so nam zamenjali s pisalnimi stroji. Vse prispevke moramo sedaj poslati v pregled direktorju Valentinu Arehu. Saj jih razumem, to elektronsko ustvarjanje programskih vsebin je težko nadzirati. Zdaj je vse lepo na papirju in nadzornik lahko v miru pregleda, ali prispevki ustrezajo smernicam vladnega urada za komuniciranje."
"S Trstenjakove po navadi zamujajo z navodili"
Kaj ima pa urad s tem?
"Tudi njih morate razumeti. Tako lahko učinkoviteje pregledajo naše delo in naredijo tedensko analizo našega poročanja. Iz urada po novem tudi relativno hitro dobimo povratne informacije, ali smo premierju in vladajoči stranki namenili dovolj prostora. Pravkar sem dobil poročilo o mojem delu. Samo, da pogledam ... Ugotovili so, da sem Tanjo Fajon minuli teden omenil štirikrat, Zdravka Počivalška pa le trikrat. Ta teden bom lahko svoje delo zato bolje opravil."
Kakšne so sicer novosti pri vašem delu?
"Zjutraj ob deveti uri se sestanemo z Jožetom Možino. Velikokrat se zgodi, da kar nekaj časa sedimo v njegovi pisarni, gledamo Pričevalce in si izmenjujemo nasmeške, saj s Trstenjakove po navadi zamujajo z navodili, kaj je treba pokriti tisti dan. Če res zelo zamujajo, nam bere tudi odlomke iz svoje knjige Slovenski razkol. Pa kavico iz avtomata dobimo. Ko navodila pridejo, jih glasno prebere, in usmeritve za tisti dan so jasne."
Takšen je družbenopolitični delavec RTVS danes.
Goste vam tudi določijo?
"Ne, tega pa ne. Tukaj smo kar svobodni, morajo pa biti s tako imenovane odobritvene liste. To nam šefica informativnega programa pošlje vsak ponedeljek zjutraj. Goste določajo le voditeljem Odmevov. Voditelji dobijo pet minut pred oddajo seznam gostov in vnaprej pripravljena vprašanja, ki jih pošljejo z Nove24TV, Planeta TV, Siola ali Požareporta, veste, tam so bolj izkušeni pri postavljanju vprašanj. Kako pa mislite, da je v Odmeve prišla Aleksandra Pivec? Ne bodite, no, naivni ..."
Kaj pa se zgodi, če se ne držite navodil?
"Ja, potem pa je hudo. Najlažje je, če moramo na govorne vaje k Romanu Končarju, pri katerem moramo na glas prebirati poezijo Toneta Kuntnerja in na novo interpretirati vsebino zadnje državne proslave. Če ga res kiksnemo in v prispevku omenimo Aleksandra Čeferina ali Roberta Goloba, moramo plesati narodne plese, prav tako z zadnje državne proslave. Če pa je napaka res huda in imamo koga v prispevku, ki ni z odobrenega seznama, ali kritiziramo vlado oziroma Madžarsko, moramo na zagovor k Igorju Pirkoviču. Ta je tiho, mi pa moramo govoriti. Saj veste, kako je bilo včasih s tovariško samokritiko. Pač povemo, kje smo skrenili s poti, se pokesamo in obljubimo, da ne bomo več. Če nam na koncu podari zbirko svojih pesmi, lahko rečemo, da smo iz najhujšega."
Čakajte, torej ...
"Psssst. Nekdo prihaja. Moram nazaj na delovno mesto. Opazili bodo, da me ni. Joj, Rosvita je. Upam, da me ni videla."
