Toti list je, kot vedno, prišel do nove, šokantne ekskluzive. Ker ima naša vladajoča stranka pisarno direktorja RTV Slovenija ozvočeno še od prej, ko so javno RTV vodili njej nenaklonjeni komunistični kadri, je mikrofone pozabila izklopiti in tako smo od naše partnerske televizije Nova24TV po naključju prišli do najnovejšega posnetka. Z Nove24TV so nam namreč poslali napačen posnetek; namesto oddaje, v kateri Boris Tomašič po razglasitvi volilnih rezultatov nadira volivce, so nam poslali tajni posnetek iz pisarne generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha. Ta se je takoj po volitvah sestal z odgovorno urednico informativnega programa Jadranko Rebernik, predsednikom programskega sveta Petrom Gregorčičem ter Jožetom Možino in Igorjem Pirkovičem. Govorili so o usodi oddaje Studio City in Marcelu Štefančiču. Posnetek objavljamo v celoti.
Whatmough: "Naši so izgubili. Kaj bomo pa zdaj?" Gregorčič: "Brez panike, Andro. V programskem svetu so sami naši. Predsednik osebno jih je izbral. Še nekaj časa ne bodo mogli nič." Možina: "Kaj bomo z Marcelom? Če bi zmagali naši, bi mu danes oddajo lahko dokončno ukinili." Whatmough: "Za zdaj bodimo tiho. Predsednik mi še ni dal navodil, kaj naj naredim. Se pa ga kar malo bojim poklicati." Rebernikova: "Kaj pa, če rečemo, da sem na dopustu, pa da zaradi tega ne morem omogočiti podaljšanja pogodbe Štefančiču? Nedosegljiva. Pa zavlačujemo, da ne bo treba oddaje vrniti v program." Gregorčič: "Dobra ideja. RTV zapusti pri zadnjih vratih, zakleni se v stanovanje in izklopi telefon." Možina: "Dobro, to s Studiem City je rešeno, kaj bomo pa naprej?" Whatmough: "Kaj, kaj bomo? Naloge, ki nam jo je dal predsednik, nismo izpolnili. Vse smo zasrali. Stranki in predsedniku bi morali omogočiti zmago, pa smo zavozili. Na veliko." Pirkovič: "Kako, jaz sem vendar ..." Rebernikova: "Samo tiho bodi! Ključno soočenje si lastnemu predsedniku uničil! Tudi če mu napišeš novo himno za stranko, ti to ne bo pomagalo!" Pirkovič: "Jaz sem kaj uničil? Če pa sem odličen voditelj! Soočenje je bilo noro gledano ..." Možina: "Igor, saj veš, da je bilo gledano samo zato, ker se je Zmago filmsko stegnil. Samo zato. Pa ker so ti vsi ušli iz studia." Pirkovič: "Ja, no, ampak to so se komunajzarji že prej dogovorili ..." Rebernikova: "Nehaj, nehaj, nehaj! Spomni se, da je bil Bacek Jon bolj gledan od tvojih soočenj! Poptevejevci so te povozili. Pohodili. Deklasirali." Whatmough: "Dobro, dobro, ne bomo se zdaj med seboj pogrizli, saj smo sami naši in iskreno smo hoteli pomagati stranki. Res pa je, da smo to naredili diletantsko, kot da smo Nova24TV. Prihranite torej opravičila za predsednika. Ni srečen. Jaz sem ga razočaral. Vi ste ga razočarali." Možina: "Jaz ga nisem!" Gregorčič: "Lahko tebi, tebe je že parkiral na Mladinsko knjigo. Kaj bo pa z nami? Jadranka bo spet dobila svojo pisano, plačo in fikus na RTV, Pirkovič prav tako, jaz pa bom lahko spet samo komentiral dogajanje na Planet TV. In kaj boš ti, generalni? Jaz sem ob imenovanju prvič slišal zate. Predsednik mi je samo rekel - podprite ga. In smo te, Andrej, priznaj." Whatmough: "To zdaj ni več pomembno. Kaj bomo rekli predsedniku?" Pirkovič: "Jaz se mu bom v verzih opravičil: V vaši mašineriji sem bil le kolešček, vedno zvesti postrešček. Podajam zdaj vam, predsednik, ponižno svojo roko, opravičujem se vam globoko." Možina: "Jaz nimam nič z vami. Jaz mu delam kampanjo že leta, predvsem s Pričevalci. Sami se znajdite."
"Izvedli boste samokritiko in se opravičili"
Rebernikova: "Jože, ne moreš zdaj dol z vlaka. Stranka, to smo mi. Ne ti zdaj po svoji poti. Naša pot je skupna. Mi, ki smo na RTV, moramo pač spet v ilegalo. Čez štiri ali osem let moramo biti spet na voljo, pripravljeni. Ni predaje." Gregorčič: "Tako se govori, draga Jadranka!" Whatmough: "Na koncu pa smo naredili vse, kar nam je bilo ukazano. Pokorili smo si programski svet, vodstvo, na ključne uredniške položaje smo imenovali stranki zveste ljudi, ukinili oddaje, v katerih bi lahko omadeževali lik in delo predsednika ..." Možina: "To pa zdaj že zveni, kot da smo v komunistični partiji ..." Gregorčič: "Nehaj, to je nekaj povsem drugega. Zdaj je demokracija." Whatmough: "Tako je. Zdaj delamo za stvar. Za našo stvar." Pirkovič: "Za stranko, ki je osamosvojila Slovenijo." Rebernikova: "Za našega predsednika." (Zazvoni telefon, rdeči.)
Whatmough: "Predsednik je. Gregorčič, ti dvigni, tebe ima najraje." Gregorčič: "Nisem nor. Ti si generalni direktor." Rebernikova: "Ne glejte mene. Naj nekdo dvigne in ga pomiri vsaj s tem, da Marcela še nekaj časa ne bo na TV." Pirkovič: "A mu preberem ..."
Vsi v en glas: "Ne!!!"
Možina: "Naj vam bo, bom jaz." (Sliši se dvig slušalke.) "Razumem, ja, jasno, seveda. Ob osmih." (Sliši se zvok odlaganja slušalke.)
Možina: "Jutri ob osmih na Trstenjakovi. Vsi, pravi predsednik. No, Igor, ti ne rabiš." Pirkovič: "V nemilosti sem." Rebernikova: "Srečnež si." Gregorčič: "Rekel bom, da sem dobil covid." Whatmough: "Mislim, da mi je ušlo." Možina: "Ne dramatizirajte, postopek je jasen: izvedli boste samokritiko in se opravičili. Morda vas še kdaj vpokliče."
