Kamniška Bistrica je imela na izviru tri stopinje: Bila je mrzla, a hkrati prijetno topla

V hladnem kristalnem izviru gorske lepotice se Emil Ledenko okopa skoraj vsak dan. Občasno tudi v jezeru Jasna ali na Jezerskem, največkrat v družbi svojih tečajnikov. To so drzni posamezniki, ki pod njegovim vodstvom želijo premagati strah pred ledeno vodo ali se spoprijeti z novim življenjskim izzivom.

Spletni fenomen ali starodavna terapija?

Letošnjo zimo se je na družabnih omrežjih pojavilo kar nekaj fotografij pogumnih žensk in moških, ki v kopalkah stopajo v skoraj poledenelo vodo jezer ali rek. Nekateri sami, drugi z roko v roki s prijatelji ali pa pod skrbnim vodstvom svojih mentorjev. In številnim je do tega pomagal prav Emil. Domžalčan, nekoč obetaven športnik s kariero, ki je napovedovala vrhunske rezultate. A ga je pri tem ustavila bolezen kolkov. Na poti iskanja različnih možnosti lajšanja bolečin je ugotovil, da mu prhanje z mrzlo vodo zelo koristi. Ko pa je spoznal podvige nizozemskega ekstremnega atleta Wima Hofa, pionirja dokazovanja zmožnosti človeškega telesa, je začel raziskovati še bolj zavzeto. Hof je človek, ki je v kratkih hlačah in kratkih rokavih pretekel maraton na Finskem pri temperaturi -27 stopinj Celzija in enako oblečen je tekel v Namibiji pri 50 stopinjah Celzija. Izjemni človekov potencial je dokazoval v sodelovanju z znanstveniki in skupaj so odkrivali, kar tibetanski menihi vedo že tisočletja – da lahko človeško telo z aktiviranjem notranjega ognja v predelu trupa nadzoruje temperaturo telesa. Tako naj bi s tibetanskimi dihalnimi vajami tumo meditacije vplivali na živčni in hormonski sistem.

Ledenko, ki mu je bila hladna voda očitno že z imenom položena v zibko, je to najprej dve leti in pol raziskoval sam. "Ko sem začel na sebi opažati pozitivne rezultate, me je zmožnost človeškega telesa popolnoma navdušila. Bilo je jasno, da stvar deluje. Z dihalnimi vajami in ledenimi kopelmi so začele moje zdravstvene težave usihati. Istočasno pa se je krepil imunski sistem, regeneracija, uspelo mi je nevtralizirati stres, jasnil se je fokus, skratka, spremembe na vseh področjih. Za tem sem se odločil, da bom svoja dognanja in izkušnje delil naprej. Začel sem se izobraževati in danes vodim delavnice, kako pravilno dihati, se ob tem spoprijeti z mrazom in ledeno vodo - to je moje življenje, moje poslanstvo in moja služba."

Prastrah v našem nezavednem

Ob misli na ledeni izvir Kamniške Bistrice marsikdo "zmrzne", a kaj je tisto, kar ljudi pripelje v Emilovo družbo in do odločitve, da stopijo v ledeno vodo ali zaplavajo v njej? "Dva razloga sta običajno. Prvi, da bi premagali strah, odpor do ledene vode. To je prastrah, ki ga imamo v kolektivnem nezavednem. Od malega smo vzgajani, da so mrzla voda in vse oblike mraza nevarne. Res, če nepripravljen padeš v vodo, te zagrabi panika, ko telesna temperature že po petih minutah pade pod 32 stopinj Celzija, pride do hipotermije in lahko umreš. A če se tega lotimo s pravilnim zavestnim dihanjem, omogočimo telesu, da aktivira hipotalamus, ki uravnava telesno temperaturo trupa in zaščiti notranje organe.

Obstaja pa še en razlog, in to je, da številni ljudje potrebujejo neko življenjsko spremembo. Iščejo rešitve za zdravstvene fizične ali psihološke težave. V glavnem so na stopnji, ko se začnejo zavedati, da lahko za svoje zdravje in počutje največ naredijo sami. In na poti do teh sprememb jih lahko podpreta mrzla voda in pravilno dihanje. Pri ledeni kopeli ne gre le za kopanje v hladni vodi in potem velik ponos, kaj mi je uspelo." Tečajniki mu pripovedujejo, da so po tej izkušnji prebudili svoj pogum, samozavest, tudi mir in notranjo moč. Po takšni ekstremni življenjski situaciji, kot je nekaj minut v ledeni vodi, si začnejo menda zaupati tudi na drugih področjih. Ampak brez predhodne priprave to ne bi bilo mogoče.

Na poti v ledeno vodo je Emil pospremil že okoli 450 ljudi. Pravi, da jih vsaj 95 odstotkov česa takega ne bi nikoli zmoglo samih, ne priti do te izkušnje niti do prvega koraka. Strah je premočan. "Zato sem tukaj jaz, ki jih naučim kako. Naučim jih zaupati sebi, jih pomirim in vodim skozi izkušnjo. Želim si, da dojamejo potencial, ki ga nosijo v sebi. Jaz sem tukaj za učenje, za prve korake in da nato razumejo, kaj se dogaja. Naprej lahko gredo sami, saj vse, kar poleg usvojenega dihanja še potrebujejo, nosijo v sebi."