Že 42. rekreativni kolesarski maraton Okoli Pohorja, ki sta ga družno pripravila Kolesarsko društvo Branik in medijska hiša Večer s partnerji, je privabil 594 kolesarjev in kolesark iz vseh koncev in krajev Slovenije. Ti so na voljo imeli tri različno dolge proge - 50 km, 72 in 147 km. Za vožnjo po najdaljši progi se je odločilo kar 170 kolesarjev, med njimi tudi nekaj kolesark, drugi so se odločili za krajši razdalji. Na cilj so prikolesarili vsi, eni bolj in drugi manj utrujeni, vsi pa zadovoljnih obrazov, da so kljub sončni pripeki zmogli naporno pot.
Nekaj minut pred deveto uro, ko je bil start na Trgu svobode, je kolesarje nagovoril mariborski župan Saša Arsenović, ki je izrazil zadovoljstvo, da kolesarji napolnili središče Maribora. Podpiramo takšne rekreativne prireditve, hvala tudi prirediteljem, ki se trudijo, da postaja maraton spet vabljiv. Želimo, da bi nekoč imel podobno število udeležencev, kot jih ima maraton Franja. "Zadovoljni smo, da se je zbralo toliko kolesarjev, poskrbeli smo, da se bodo na cestah počutili varne, da bodo imeli dovolj okrepčevalnic in da bodo zadovoljni zapuščali prireditev in Maribor. Število udeležencev raste iz leta v leto, še posebej v zadnjih letih, odkar sodelujemo z medijsko hišo Večer," je pojasnil predsednik KD Branik Bojan Horvat.
Malo jih je dajala vročina
Na startu je mrgolelo od kolesarjev, pred znakom za začetek maratona smo se dokopali do Jana Čreslovnika. "To je zame sedmi maraton Okoli Pohorja, odločil pa sem se za najdaljšo progo. V nogah imam kar precej kilometrov, menim, da ne bo težav," je povedal Mariborčan, poklici fotoreporter Tadej Regent, ki je prav danes praznoval Abrahama, pa je dejal. "Komaj čakam, da se podam na 50 km dolgo progo, v minulih dneh sem veliko kolesaril, progo bom zagotovo zmogel, bojim se le vročine," je razložil Regent. Ko je prikolesaril na cilj, je s prijatelji gasil žejo, na vprašanje, ali je utrujen, pa je kratko odgovoril. "Ali je videti."
{api_embed_photo}676558{/api_embed_photo}
Najdlje so pedala poganjali tisti, ki so se odločili za najdaljšo progo. Skupina, pred katero je vozilo spremljevalno vozilo, je progo premagala v 4 urah in 45 minutah, peščica pa je na cilj prikolesarila na cilj nekaj minut prej. "To so tisti, ki so zaobšli spremljevalno vozilo, niso kolesarili v skladu s pravili maratona, pozabili so na to, da gre za rekreativno in ne za tekmovalno prireditev. Na progi in na okrepčevalnih mestih je vse potekalo tako, kot smo si zamislili, za kar so zaslužni vsi, ki so sodelovali pri izvedbi maratona," je povedal Branko Rokavec, stari kolesarski maček, voznik spremljevalnega vozila.
Pohvale prirediteljem
Na cilju je bilo zelo živahno, pomešali smo se med kolesarje in jih povprašali po občutkih. "Po sedmih letih sem se spet odločil za maraton. Prekolesaril sem 72 km, občutki so prijetni. V Selnici je bilo nekaj težav, a ne toliko hudih, da ne bi zmogel prikolesariti do cilja. Organizacija je bila zelo dobra, morda bi na postajališčih lahko bilo kakšno orodje v primeru okvare na kolesu, da bi jo lahko popravili kar sami," je povedal Branko Hojnik iz Maribora. Prvič je na maratonu vozila Mateja Juras iz Ljubljane. "Odločila sem se za 72 km, bilo je naporno. Zadovoljna sem, da sem zmogla preizkušnjo, upam, da bom tudi prihodnje leto kolesarila na tej prireditvi."
Danijel Hafner iz Podvelke, ki je bil oblečen v majico Rogličeve ekipe Jumbo Visma, se je prireditve udeležil s sinom Mitjem. Majico mi je pred dvema letoma, ko sem dopolnil 60 let, kupil sin. Prekolesarila sva 72 km, ni bilo pretežko, navajena sva aktivnega življenja, sam sem tudi vnet planinec in imam tudi zaradi tega utrjene noge. Všeč mi je, da sem naredil nekaj za zdravje, pohvalim lahko tudi prireditelje." Na cilju je bila posebnega odobravanja deležna družina Čajlaković iz Postojne, Almir, Milena, 12-letni sin Luka in dve leti mlajši Niko. "Nekoč smo živeli v Mariboru, sedaj živimo v Postojni. Prvič smo kolesarili na mariborskem maratonu, upam, da bomo še večkrat. Otroka sta dobro prenesla napore," je dejal njun oče. "Dobro se počutim, nisem utrujen, čeprav sem prvič prekolesaril tako dolgo pot," se je utrnilo Luki.
Tudi s ponijem gre
Vročina je bila edina težava, ki je kolesarje spremljala na poti, a zaradi nje nihče ni omagal. "Vozili smo v skupini, spodbujali eden drugega, tako da večjih težav, razen ob vzponih, ni bilo. Zadovoljen sem," je povedal Boštjan Krajnc iz Maribor, ki vsako leto prekolesari približno devet tisoč kilometrov. Med kolesarkami je bilo tudi nekaj takih, ki so se pogumno spopadle z najdaljšo progo. Med njimi tudi Celjanka Barbara Miko Potočnik. "Na maraton me je povabil brat, ki živi v Mariboru. Prvič sem se ga udeležila, organizacija je bila v redu in reči moram, da sem zelo zadovoljna. Toliko kilometrov v enem dnevu še nikoli nisem prekolesarila, nekaj težav sem imela le proti kocu proge. Prihodnje leto bom spet prišla," je dejala.
Med športnimi, rekreativnimi in še kakšnimi drugimi kolesi, s katerimi so se kolesarji podali na pot, je bil tudi palček med njim - poni. Z njim je 50 km prevozila Biljana Brodnjak iz Brezja. "Rada se vozim s ponijem, za mano je že več tisoč kilometrov s tem, nekoč priljubljenim kolesom, z njim se vozim tudi v službo. S ponijem sem se povzpela tudi na Vršič. S tokratno preizkušnjo nisem imela večjih težav, le ob vzpon na Činžat sem težje zadihala. Poni je krasno kolo, vabim vse, ki ga imajo, da se z njim udeležijo prireditve prihodnje leto," je povedala Brodnjakova.
