Vsi na kolesu, od dveletnikov do babic in dedkov

Pravi starček sem že, a se trudim, da vozim z mladeniči," se nasmehne 83-letni Ivan Čuček s Ptuja. Najstarejšega udeleženca lanskoletnih kolesarskih maratonov po Sloveniji smo na predpraznični torek, kakopak, ujeli na kolesu. "V mladih letih sem se iz domače Trnovske vasi s kolesom vozil v službo na Ptuj. Športno pa redno kolesarim od leta 1990, bil sem menda tudi na vseh maratonih okoli Pohorja. Zdravo življenje, druženje in spoznavanje krajev po Sloveniji so mi v poseben užitek," sogovornik spregovori o svoji ljubezni in udeležbi na kolesarskih maratonih. Kar 77 rekreativnih je letos na koledarju Kolesarske zveze Slovenije, to pa niti niso vsi, ki se bodo odvili pri nas. Nekaj bolj tekmovalnih je še na drugih urnikih, nekaterih pa niti ni na seznamih. Kateri je najlepši, kateri najdaljši, najstarejši in najtežji kolesarski maraton pri nas?

Poli je največji

Med marcem in oktobrom se zvrstijo številne kolesarske prireditve, večino od teh so pred devetnajstimi leti združili v akcijo Slovenija kolesari. "Maratoni so bili organizirani že prej. Ideja, da bi po vzoru akcije Slovenija teče tudi kolesarji pripravili kaj podobnega, je prišla iz Maribora, iz Kolesarskega kluba Branik," razlaga koordinator akcije Milan Knez. Od takrat za kolesarske prireditve skupaj skrbijo Olimpijski komite Slovenije, Kolesarska in Turistična zveza Slovenije. V prvem koledarju je bilo okoli 20 maratonov in eden izmed teh je bil maraton okoli Pohorja, "prvi izmed odmevnih", ki je bil zraven in poteka še danes, izpostavi Knez.

V Alpah in na Franji se kalijo mojstri

Kateri od vseh maratonov pa velja za najlepšega? "Slovenija je tako lepa, da so vsi po svoje lepi. Mogoče je eden lepših trinajstkilometrski vzpon na Zasavsko Sveto goro, ker je enkraten razgled. Lepo je kolesariti na maratonih po Prekmurju, krasen je tudi Istrski maraton, tudi na Jurišu na Vršič jasno, da je lepo," našteva Knez in dodaja, da bi morali najlepšega izbrati kolesarji. Je kaj lažje z najtežjimi? "Tudi težkih je kar veliko. Dobro, Franja je, normalno, težka," izpostavi 156-kilometrsko preizkušnjo. Med težje spadajo še Juriš na Vršič, kjer kolesarji na dvanajstih kilometrih premagajo višinsko razliko 810 metrov, vzpon na Tri kralje, kjer na kilometru in pol več kot na Vršič premagajo 880 višinskih metrov, pa skok na Roglo, tudi maraton treh občin je zahteven, Skok na Lisco in tekma za kralja in kraljico Krvavca, maraton Alpe, ki je dolg 130 kilometrov, nabere pa se okoli dva tisoč višincev in še kakšen. "Na maratonu Alpe, ki je tekmovalno-rekreativen, tudi na Franji, se kalijo naši mojstri, od Rogliča naprej," izpostavi Knez. Med daljšimi maratoni letos bo Diagonala, ko bodo kolesarili od Goričkega do Pirana, pa tudi pohorski s 147 kilometri ne bo od muh, Knez dodaja, da je slednji naš najstarejši maraton.

Zanimive življenjske zgodbe udeležencev

Večina rekreativnih maratonov ponuja različne razdalje. Take do 60 kilometrov običajno izbira upokojena profesorica športne vzgoje, skoraj 70-letna Irena Berčon iz Trbovelj. Lanskoletna najstarejša udeleženka kolesarskih maratonov se jih je začela udeleževati leta 2004. Prej je veliko tekla, a je zaradi težav s koleni presedla na kolo. "Najraje kolesarim v hrib, to je zame adrenalin in še segreje me, ko sem bolj zmrzljiva," razlaga in dodaja, da je za kolesarjenje navdušila tudi moža. "Greva v vsakem vremenu, tudi v dežju sem že kolesarila na Vršič," se nasmehne. "Starost ni ovira, dokler bo šlo, bo šlo." Malo pa jo jezijo starostne kategorije na nekaterih maratonih, saj se zgodi, da v zadnjo kategorijo običajno sodijo starejše od 35 let, ponekod je že uspela, da so letvico dvignili na 50 ali 60 let. Med pomanjkljivostmi izpostavi tudi startnino, ki je za upokojence kar velik zalogaj, poleg prevoza, včasih pa je kje treba plačati še prenočišče. "A je fajn malo sprostitve in to, da vidiš druge kraje."