Ko odrastemo, seveda spoznamo, da Božička ni, se pa nekateri še vedno spomnijo razočaranja, ko so to ugotovili. The Conversation je zato povprašal pet strokovnjakov z različnih področij o tem, ali bi morali otroku lagati o Božičku. Štirje od petih strokovnjakov pravijo, da ne.
Psihologinja Kelly-Ann Allen meni, da lahko lažemo o tem: "Zgodba o Božičku je lahko pomembna pri izvršilnih funkcijah otroka, na primer pri pozornosti, zaradi katere starši ne bi smeli odvrniti otroka od stimuliranja njihove domišljije. Starši morajo tudi sprejeti letom primerne odločitve o tem, kakšne informacije bodo povedali otrokom. Laganje o Božičku otroku pri treh letih je drugačno od laganja pri tridesetih. Odgovornost staršev je, da podpirajo otroka k lastnim zaključkom."
Druga psihologinja Ameneh Shahaeian pravi: "Starši ne bi smeli lagati o dobrem možu. Ko otrok postavi vprašanje, ali je Božiček pravi ali ne, so na stopnji razvoja, kjer znajo razločiti med pravimi in neresničnimi osebami. Ko je otrok na tej stopnji, mu ni nič v pomoč, če mu lažemo – seveda mu tega ne razlagamo, temveč le odgovorimo, če nas vpraša."
Pedagoginja Rebbeca English pravi: "Ne bi smeli lagati o Božičku, saj otroka spodbujate z izmišljenimi dokazi k temu, da verjame v laž. Nisem edina, ki je bila razočarana ob ugotovitvi, da Božiček ne obstaja - pozneje sem se spraševala tudi o čem vse so mi straši še lagali. Dobri mož naj bi sicer spodbujal domišljijo, a vendar lahko spodbujate otroka k temu, da opusti kritičnost in verjame v fikcijo."
Kljub vsemu je treba biti previden. V Ameriki v New Jerseyju so namreč odpustili nadomestno učiteljico, saj je otrokom v prvem razredu povedala, da Božiček ne obstaja.
