Znanost ima za nas več opozoril. Neprijetnih in zelo nujnih

Andreja Kutin Andreja Kutin
07.08.2021 07:00
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Epa

Bil je čas, ko se za omizji ni debatiralo o najljubšem, najbolj simpatičnem in najbolje oblečenem epidemiologu ali zdravstveni avtoriteti. In bil je čas, ko ljudje, ki se ukvarjajo s podatki in znanostjo, niso potrebovali stilistov ali posebnih opozoril frizerjem, naj pazijo, da bo njihova frizura na kamerah in fotografijah videti v redu. Posvečali so se znanosti in svoji dejavnosti, ne piarju. No, po letu in pol je svet padel na glavo in pod temami, ki bi morale zasejati resne debate o tem, kako bo človeštvo premagalo enega največjih izzivov doslej, steče reševanje frizure človeka, ki govori o cepivih in cepljenju. Vse skupaj je postalo bizarno do neprepoznavnosti, nekaka eho komora s filtracijskih sistemom, iz katere se prebije le malo stvari, ki vsebujejo drobce resnih argumentov in dejstev. Seveda so covid frizure samo ena od banalnosti, a vodijo do resne in utemeljene skrbi - kako bo svet zmogel druge izzive, ki so prav tako usodni, povrhu pa manj črno-beli kot zbosti se ali ne zbosti se z iglo. Znanost ima namreč za nas še več opozoril. Neprijetnih in zelo nujnih.

Alarmi so skrb vzbujajoči in glasni in še stopnjujejo se, dokazujejo jih še kako resnični dogodki. Nemčija pred tremi tedni, Italija, Grčija, Albanija, Makedonija so le bližnje naravne katastrofe ta čas, gori Kalifornija in predvsem - gori sever Evrope, Sibirija. Jakutsk je, kot so slikovito poimenovali temno dogajanje britanski novinarji, zajela airpokalipsa, dim zaradi gorenja gozda je tako gost, da ljudje sploh ne bi smeli prestopiti praga hiše. Gorijo celo deli Sibirije, ki so bili znani kot najhladnejši sploh, učinkovitega načina, kako ukrotiti požare v krajih, kjer jih doslej sploh niso poznali, ni. Poizkuša vojska z letali, ljudi je malo, v nekaterih naseljih so želeli v boj z ognjem celo poslati otroke. Četudi vremenarji in klimatologi še do nedavnega posamičnih dogodkov niso pretirano radi povezovali s podnebnimi spremembami, je danes jasno, da je možnost za take nenavadne dogodke zaradi podnebnih sprememb 600-krat večja kot pred stoletjem. Ampak severna apokalipsa ni le pojav z lokalnim vplivom, poleg Amazonije, ki ji že utečeno pravimo pljuča planeta, je Sibirija drugi največji odjemalec in skladiščnik ogljikovega dioksida na svetu. Eno krilo planetarnih pljuč je v Južni Ameriki, drugo pa na severu Evrazije, in sedaj imata obe krili poškodbe starega kadilca. Dvesto petdeset požarov na 5700 kvadratnih kilometrih izpušča dodatne silne količine ogljikovega dioksida, kar pomeni uresničenje temačnih napovedi iz začetka tega tisočletja - ko je načet permafrost na severu Evrazije, ni vrnitve.

Pa sever ni edina vroča točka planeta ta hip, posejane so po celi obli. Zadnje ugotovitve znanstvenikov, ki se bodo verjetno tako kot mnoga druga opozorila izgubile v takšnih in drugačnih frizurah, kažejo, da se spreminja Zalivski tok. Gre za največji termostat severne hemisfere, ki se dokazano upočasnjuje na najmanjšo hitrost v zadnjih 1600 letih, in prvič obstaja čisto realna možnost, da se zapleteni sistem morskih tokov ustavi. Verjetno je jasno - tak dogodek bi imel katastrofalne posledice za cel svet, spremenil bi se režim padavin, od katerega so odvisne milijarde ljudi v Indiji, Južni Ameriki in Zahodni Afriki, pomnožile bi se nevihte in znižale bi se temperature v Evropi, dvignila bi se morska gladina v vzhodni Severni Ameriki, vse skupaj pa bi dodatno ogrozilo amazonski deževni gozd in antarktične ledene plošče.

Kljub temu da so se športniki mučili na najbolj vročih olimpijskih igrah doslej, kljub vročinskim udarom povsod po svetu, suši, lakoti, novim beguncem iz afriškega roga in vsem drugim očitnim dejstvom, da smo šli čez točko brez povratka, je podnebni proces, ki bi že davno moral postati politična akcija, počasen bolj od Zalivskega toka. Ob koncu leta naj bi globalni politiki vendarle uspelo zaveze spraviti čez toneči pariški podnebni sporazum, a v koronski realnosti se zdi vsaka akcija prezahtevna. Znanost dopoveduje že vsaj tri desetletja, vse več ljudi sliši, občuti in posluša, sedaj je na vrsti politika. In ukrepi, upamo, da dobro skomunicirani, ker sicer bomo znova pri - frizurah.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta