Posledice globalnega segrevanja postajajo po celem svetu vse bolj opazne, izvzeta ni niti Arktika. Tako so na Grenlandiji nedavno znanstveniki zabeležili izgubo kar 22 gigaton ledu, kar je toliko, da bi lahko celotno ameriško zvezno državo Florido prekrila petcentimetrska plast vode. Od leta 1950 do danes se je le dvakrat zgodilo, da bi se v enem dnevu stalilo več ledu, in sicer leta 2012 in rekordnega leta 2019.
Zaradi spremembe v zračnih tokovih se je nad največjim otokom na svetu "ujel" topel zrak, znanstvenike povzema neodvisni portal ArcticToday, ki poroča o dogajanju na Arktiki. Na letališču Nerlerit Inaat oziroma Constable Pynt ob vzhodni obali te avtonomne danske province so tako izmerili temperaturo kar 23,2 stopinje Celzija. Posledično se je stopilo 22 milijard ton ledu, od tega je dvanajst milijard ton v obliki vode steklo v morje, preostalih deset milijard ton pa je absorbirala snežna odeja, kjer bo voda lahko ponovno zamrznila, je dejal Xavier Fettweis, podnebni znanstvenik na belgijski univerzi Liège.
Organizacija Polar Portal, ki združuje več danskih institucij, ki preučujejo Arktiko, je o dogodku tvitnila, da se je stalila ogromna količina ledu, ki je po prostornini sicer nekoliko manjša od rekordne količine leta 2019, ko je v morju končalo 12,5 milijarde ton ledu, vendar je bila tokrat prizadeta večja površina ledenega pokrova.
Pri takšnih dogodkih lahko nastanejo tudi povratne zanke, ki povzročajo dodatne otoplitve in taljenje ledu, je opozoril Marco Tedesco, podnebni znanstvenik na univerzi Columbia in raziskovalec v observatoriju Lamont-Doherty Earth. Taljenje zgornje plasti snega razkriva temnejši sloj ledu, ki se skriva pod njo, ta pa zaradi svoje barve vsrka več sončnih žarkov, namesto da bi jih odbijal, je pojasnil Tedesco in dodal, da bo zaradi tega Grenlandija še bolj ranljiva v preostanku obdobja taljenja.
Ledena ploskev, ki prekriva okoli 81 odstotkov površine Grenlandije, je druga največja na svetu po antarktični, znanstveniki pa ocenjujejo, da je njeno taljenje odgovorno za približno 25 odstotkov skupnega dviga morskih gladin, ki smo mu bili priča v zadnjih nekaj desetletjih.
Tedesco skupaj s kolegi znanstveniki že dlje časa svari, da modeli za napovedovanje izgube ledu v svojih izračunih ne zajemajo vpliva, ki ga imajo spremembe atmosferskih tokov. To pomeni, da utegnejo njihove napovedi podcenjevati obseg tajanja na Grenlandiji.
Arktika se medtem še naprej vztrajno segreva in to hitreje kot preostali deli Zemlje, med drugim zaradi podobnega pojava kot na Grenlandiji. Led v Arktičnem oceanu namreč bolj odbija sončne žarke kot temnejša voda, ki ga obdaja. S tem, ko se tali, se torej čedalje več sončne toplote absorbira v vodo, in tako se nadaljuje začarani krog segrevanja.
