zadnje objavljene

pogledi

več
Michaela Hyskova, učiteljica zgodovine iz Karlovih Varov

mnenje

več

V SOBOTO

Zgodba o Kalinovem Dečku s piščaljo

Majda Širca
03.12.2022
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Deček po referendumski zmagi
Andrej Petelinšek

Pastirček je naš vsestranski simbol. S piščaljo je nagovarjal ljudi na novodobnih protestih; na referendumih o RTV-zakonodaji je njegova podoba s svečo pred nogami ali s trnjem na glavi opozarjala na glasovanje za ali proti; z marionetnimi vrvicami je nekoč aludiral na nesvobodo hiše. Deček s piščaljo je od nekdaj identifikacijski znak nacionalne radiotelevizije.

Avtor deškega kipa je kipar Zdenko Kalin. Izdelal ga je v letih 1941 in 1942, v času italijanske okupacije, ko je imel 30 let. Zdenko Kalin je skupaj z nekaterimi člani Kluba neodvisnih pozimi leta 1942 razstavljal v Moderni galeriji. Italijanske ljubljanske mestne oblasti naj bi bile Kalinovo najnovejše delo odkupile za predvideno okrasitev otroškega igrišča v mestnem parku Tivoli oziroma v Graziolijevem paradižu. Emilio Grazioli je namreč obiskal razstavo in se zagledal v kip.

A v Tivoli je bil kip postavljen kasneje, na prvi majski dan, leto po koncu druge svetovne vojne. V ideološko-političnem preobratu, ki je sledil po koncu vojne, je "čista forma" Pastirčka z razstave, v javnem kontekstu dobila simbolno konotacijo "mladostne odporne moči naroda ..." Skratka, po vojni so dejali, da pooseblja odporniško moč slovenskega naroda. Z vključitvijo v opremo protokolarnega objekta na Brdu pri Kranju je Deček s piščaljo pridobil status dela, ki ustreza estetskim pričakovanjem vladajoče elite, medtem ko je kot fragment v animaciji v televizijskih napovednikih postal logotip osrednjega nacionalnega elektronskega medija.

Zdenko Kalin (1911-1990) je skupaj s Karlom Putrihom leta 1959 prejel Prešernovo nagrado za plastiko na pročelju poslopja Državnega zbora RS in leta 1982 za življenjsko delo na področju likovnega ustvarjanja. Deček s piščaljo pa je zagotovo njegovo najbolj ljudsko delo.

V začetno špico RTV Ljubljana so ga umestili ob prvi slovenski televizijski oddaji Televizija prihaja, ki je napovedovala slovenski nacionalni program v jugoslovanskem prostoru. Prikaz pastirčka, ki z igro na piščal vabi k sebi ovčice, je naznanjal bližajoče se medijske spremembe in zlasti nov tehnični izum - televizijo.
Arhiv RTVS
Kalinu je poziral sorodnik in prijatelj, takrat še adolescent Radovan Andrejčič (na fotografiji), s katerim sem se pogovarjala pred leti za oddajo Blow-up: Spomeniki. Njegovo portretno upodobitev (hrani jo Moderna galerija) je Kalin poimenoval Deček Radovan (1941), v nadaljevanju pa je moral, kot mi je zaupal v razgovoru, “v imenu visoke umetnosti - ne brez odpora - odvreči oblačila za celopostavni deški akt z naslovom Pastirček”. Ta stoji v Kolodvorski ulici. Danes že pokojen Radovan Andrejčič (1931-2010), profesor in strokovnjak za sisteme kakovosti, torej že nekaj časa pazi na RTV-hišo. Pripovedoval je, da je enkrat v začetku sedemdesetih let snemal na televiziji neko oddajo o znanosti, ki pa je šla v bunker. “Da bi me potolažili,” je simpatično dejal, “so mi rekli, da se kljub bunkerju televizija konča in začne z mano.”
Arhiv RTVS
Zdenko Kalin
Pinter Tihomir
Nedavna naslovnica Večerove priloge V soboto
Ciril Horjak
Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?