Vsa Zlata dekleta so pokojna. Tega o igralkah nepozabne serije verjetno niste vedeli

Tako enostavno si je predstavljati, kako prav zdaj nekje tam visoko zgoraj sedijo za okroglo mizo in, obdane z retro pohištvom, ob skutni torti klepetajo o vsem mogočem. Zlata dekleta so spet skupaj. Zvezdnice ene najbolj inteligentno duhovitih serij v zgodovini televizijske produkcije so se poslovile, a njihova slava bo trajala še zelo dolgo. Zgodba o štirih vdovah, ki si v skupnem gospodinjstvu v Miamiju stojijo ob strani pri številnih vzponih in padcih, je tako navdihujoča, opogumljajoča in smešna, da je že davno prerasla okvirje časa. Prvi del so predvajali leta 1985, a lahko bi ga tudi danes in poželi bi enak uspeh. Samske ženske zrelih let so počele vse tisto, česar družba njihovi starosti ni pripisala. Ukvarjale so se z zmenki, seksom in celo vrsto prikupno trapastih prigod. Povsem jasno je, da Seks v mestu brez Zlatih deklet ne bi nikoli obstajal. V kontekstu avantgardnih, a v nekaterih pogledih še vedno zelo zadržanih osemdesetih let je serija dregala v vse mogoče provokativne teme, od spolnega življenja v zrelih letih do homoseksualnosti, transvestije, umetne oploditve, samohranilstva, impotence in evtanazije. Zaradi podob prijaznih babic so lahko rekle kar koli, pa jim gledalci tega niso zamerili. Eno najbolj šarmantnih televizijskih prijateljstev je zraslo na štirih zelo različnih in markantnih ženskih značajih, s katerimi se je bilo lahko poistovetiti. Podobno kot kasneje v Seksu v mestu. Po sedmih sezonah se je serija 9. maja 1992 z zadnjim delom iztekla.

Betty je stotica ušla le za las

Finalni del si je v ZDA ogledalo več kot 27 milijonov gledalcev. Pustili so odprt konec, a nekako je bilo jasno, da je zgodba zaključena, saj nepogrešljiva igralka Bea Arthur v projektu ni več želela sodelovati. Brez nje so nato posneli še nekaj delov spin-off serije Golden Palace, Zlata palača, a brez Arthurjeve kemija preprosto ni bila več prava.

Zdaj so vse štiri glavne igralke pokojne, nazadnje se je 31. decembra poslovila nasploh ena najbolj priljubljenih in nepozabnih igralk vseh časov. V 100. letu starosti je umrla ikonična Betty White, znana po vlogi prikupno trapaste zlate Rose. Umrla je v svojem domu. Čeprav bo v spominu generacij ostala po vlogi v Zlatih dekletih, pa je nanizala kar nekaj odmevnih vlog v serijah in filmih. Stotica ji je ušla le za las, saj bi 17. januarja praznovala 100. rojstni dan. Jubilej so nameravali počastiti s projekcijo dokumentarnega filma Betty White: 100 Years Young - A Birthday Celebration. Milijoni oboževalcev po svetu se bodo njenega dolgega življenja, prežetega z izjemnim smislom za humor in samoironijo, še dolgo spominjali.

Kariero je začela že veliko pred svojo naivno Rose Nylund. Takoj po koncu srednje šole je v poznih 30. in 40. letih prejšnjega stoletja dobila prve vloge na televiziji in v gledališču, pozneje je nastopala predvsem v pogovornih oddajah. Tudi po koncu snemanja serije Zlata dekleta je še dobivala filmske in televizijske vloge. Whitova, ki je bila trikrat poročena in ni imela otrok, je delala tudi kot producentka. Za svoje delo je prejela pet nagrad Emmy in številna druga priznanja, vpisana je tudi v Guinnessovo knjigo rekordov.

Nepozabna Bea Arthur, znana po svojem globokem glasu in žlahtnem cinizmu, je umrla že 25. aprila 2009. Usoden je bil rak. Njena zlata Dorothy Zbornak je legendarna. Igralke se zlasti ameriški gledalci humorističnih nadaljevalk prav tako dobro spomnijo iz serije Maude, ki ji je prinesla emmyja za najboljšo igralko. Nagrado je pozneje osvojila tudi z Zlatimi dekleti. Bea Arthur, sicer tudi sijajna pevka, se je rodila 13. maja 1922 v New Yorku kot Beatrice Frankel. Ko je bila stara enajst let, se je njena družina preselila v Cambridge v Marylandu in njen oče je tam odprl prodajalno z oblačili. Pri dvanajstih letih je po višini prerasla vse vrstnice, zato je dolgo sanjarila, da bi bila raje majhno svetlolaso dekle. Prav velikost - merila je 177 centimetrov - in globok glas sta ji v šoli pogosto prinesla številne moške vloge. Pozneje je začela nastopati na odru Broadwaya in vloga v muzikalu Mame ji je prinesla nagrado Tony. Na malih zaslonih je velik preboj doživela v 70. letih, ko je nastopila v priljubljeni seriji All in the Family kot Edithina sestrična Maude, in producenti so v glasnem liku takoj prepoznali gradivo za samostojno serijo.

Maude so tako prvič na CBS-u predvajali leta 1972 in naslednjih šest let je bila ena najbolj priljubljenih TV-serij med ameriškim občinstvom. Maude je z odločitvijo, da bo zaradi svojih let naredila splav, novembra 1972 v ZDA celo sprožila proteste. Po krajšem zakonu, iz katerega je dobila priimek Arthur, se je Bea leta 1950 poročila z broadwayskim igralcem in pozneje s tonyjem nagrajenim režiserjem Genom Saksom. Ločila sta se leta 1978. Bea Arthur je imela dva sinova in dva vnuka. Dočakala je 86 let.

Rue McClanahan, ki je upodabljala zlato Blanche Deveraux, nepopravljivo nimfomanko in samovšečnico, je umrla 3. junija 2010, stara 76 let. Šele leta kasneje smo izvedeli, da je doživela dve kapi, za kateri naj bi bila kriva kajenje in huda trema. O njeni smrti je v medijih modroval celo forenzični patolog in razkril, da zdravila proti strjevanju krvi, ki jih je morala jemati po prvi kapi nekaj mesecev prej, niso delovala. Ugotovil je, da je doživela dve vrsti kapi. Prva je bila ishemična, povzročil jo je krvni strdek. Pri Rue je bilo tveganje za takšno kap visoko, saj je bila stara več kot 60 let, bila je že operirana in strastna kadilka.

Mati, ki je bila leto mlajša od hčerke

Cigarete pa niso bile edino, kar je v zadnjih letih ogrožalo Ruejino zdravje. Igralka je jemala tudi tablete proti anksioznosti. Po besedah znancev je imela od nekdaj strašno tremo pred nastopanjem, večkrat pa so opazili, da se je pred nastopom umaknila v garderobo in nato prišla iz nje popolnoma pomirjena. Nekaj mesecev pred smrtjo je prestala še operacijo kolena. Tudi ona je bila velika ljubiteljica in zaščitnica živali, dolga leta prav tako zaprisežena vegetarijanka. Slovela je po pestrem zasebnem življenju, podobno kot Blanche v seriji. Poročena je bila kar šestkrat, najdaljši je bil njen zadnji zakon s šest let mlajšim igralcem Morrowom Wilsonom; poročila sta se leta 1997 in ločila ju je šele smrt. Svojih prvih pet zakonov je popisala v biografiji z duhovitim naslovom My First Five Husbands ... and the Ones Who Got Away (Mojih prvih pet mož ... in tisti, ki jim je uspelo uiti).

Prvo zlato dekle, ki se je poslovilo, je bila Estelle Getty, upodabljala je Sophio Petrillo, ostarelo, a ostrojezično mamo Dorothy Zbornak. Malo ljudi je vedelo, da je bila v resnici od nje celo leto mlajša. Odlična televizijska maska je naredila svoje in iz nje ustvarila osemdesetletnico. Estelle je umrla 22. julija 2008 v Los Angelesu, 1,49 metra visoka igralka je dočakala 84 let.

Gettyjeva je v svoji dolgi karieri zares zaslovela šele sredi 80. let, ko je dobila vlogo svojega življenja v Zlatih dekletih in zanjo prejela številne nagrade, leta 1988 tudi emmyja. Med njenimi maloštevilnimi filmskimi vlogami velja omeniti komedijo Stop - ali moja mama strelja iz leta 1992, v kateri je odlično upodobila nadležno mamo Sylvestra Stallona. Igralka se je po letu 2000 prenehala pojavljati v javnosti. Bolehala je za parkinsonovo boleznijo in osteoporozo, mediji pa so poročali, da boleha tudi za alzheimerjevo boleznijo. Tudi soigralke iz Zlatih deklet so sčasoma začele opažati, da Gettyjeva vse pogosteje pozablja tekst in postaja zmedena. Zdravniki so kasneje ugotovili, da je imela različico alzheimerjeve bolezni z lewyjevimi telesci, ki je bila tri dni pred njenim 85. rojstnim dnevom zanjo tudi usodna. Kljub le peščici vlog je njena Sophia Petrillo, ljubka babica s strupenim jezikom, že davno postala večna.