
S tem vprašanjem se intenzivno ukvarja poljski ekonomist Grzegorz Kolodko*, ki trdi, da bomo ljudje izkazali izjemno naivnost, če bomo neoliberalizmu dovolili, da si opomore od vseh kriz in ostane vladajoča ideologija našega sveta. Kljub vsem krizam in pomanjkljivostim sistema neoliberalizmu nekako uspeva ohranjati status ideologije, ki nima alternative. K temu v veliki meri prispeva servilnost medijev in dela akademske stroke, ki ne sprejema odgovornosti za lastne napake, temveč jih pripisuje državnemu intervencionizmu in ga krivi za vse svoje grehe.
Nedvomno je v koliziji z realnostjo (predvsem kriza leta 2008 in kriza, ki prihaja s covidom-19) sodobni neoliberalizem doživel popoln debakel, podobno kot liberalizem v tridesetih letih prejšnjega stoletja. A to še ne pomeni, da se družba v prihodnosti ne bo soočila z neko novo indoktrinacijo liberalizma. Logična predpostavka tiči v dejstvu, da gre za ideologijo bogatih in močnih, ki imajo popoln nadzor nad proizvodnimi sredstvi in so sposobni zmanipulirati politični razred v najmočnejših državah sveta, da sprejema odločitve, ki so izključno v njihovem interesu. Praktično v vseh državah zahodne hemisfere obstajajo "uporabni bedaki", ki bodo promovirali neoliberalno ideologijo, ki je sicer ne razumejo. Pri tem niso izjema niti tisti, ki sicer vedo, kaj propagirajo, a to kljub vsemu počnejo, ker so za to dobro plačani.
Nedvomno je v koliziji z realnostjo sodobni neoliberalizem doživel popoln debakel

V družbi, v kateri prevladujeta pohlep in neenakost, ljudje začenjajo iskati zatočišče v vodji, v katerem bodo videli upanje, da jih lahko zaščiti in jim zagotovi večjo pravičnost v družbi