
Drzne napovedi Elona Muska, ki namerava s konstelacijo satelitov Starlink omogočiti hiter internet vsakomur ne glede na to, kje na zemeljski obli se nahaja, se počasi uresničujejo. Zamisel je kontroverzna zaradi velikega števila majhnih satelitov, ki bodo za to potrebni, in jih mora najprej spraviti v orbito, saj mnogi v njih vidijo le nepotrebno onesnaževanje. Musk pa ob tem išče in izpostavlja vse več praktičnih primerov, komu vse bodo koristili. Kdo bo imel zaradi njegove tehnologije bolj kvalitetno življenje.
Na primer mornarji. Kdor se je imel priložnost udeležiti že križarjenja ali jadranja, je že kmalu po odplutju iz pristanišča lahko opazoval, kako počasi slabi mobilni signal in s tem izginja povezljivost. Še bolj pereča pa je težava za mornarje, ki so pogosto več tednov ali celo mesecev na odprtem morju, kjer nimajo možnosti dostopa do interneta, kot se nam zdi to nekaj povsem vsakdanjega. Musk je pred nekaj dnevi tvitnil, da bo relativno preprosto tudi ladje povezati na Starlink, in s tem odgovoril na vprašanje uporabnika, ki ga je zanimalo, ali lahko Starlink poveže s šolo na daljavo tudi njegovih pet otrok, s katerimi je sredi Pacifika. Uporabnik “Jtrevorchapman” namreč načrtuje daljšo jadralno ekskurzijo.
Storitev omogoča uporabnikom dostop do interneta z velikimi hitrostmi in majhnimi zakasnitvami tako, da uporabniški terminal usmeri proti nebu. To pa je mogoče izvesti tudi s krova čolna. Družba SpaceX bo Starlink, kot kaže, tudi sama uporabljala na morju, saj so na FCC že naslovili zahtevo za dovoljenje uporabe komunikacijskega terminala za njihovih deset plovil, dve med njimi sta avtonomni plavajoči ploščadi, na katerih pristajajo raketni pospeševalniki, ki jih podjetje nato ponovno uporabi pri naslednjem vzletu nosilne rakete Falcon 9.

V prvi vrsti je Starlink sicer namenjen prebivalcem ruralnih območij, prva testiranja, ki jih trenutno izvajajo, ko v orbiti še ni polnega števila satelitov (trenutno polovica omrežja), pa so več kot obetavni. Hitrosti med 50 in 120 Mbit/s je dosegal uporabnik, ki živi odrezan od sveta, sredi gozdov. Tehnologija že danes omogoča pretočni video v ločljivosti 4K brez medpomnjenja. Končni cilj, ki ga obljublja Musk, je prenos 1 Gbps. Prav zato mnogi rešitev, pri kateri je SpaceX v vlogi ponudnika do spleta, imenujejo internet prihodnosti.
Pri nas se je ob tem zaključil javni razpis ministrstva za javno upravo za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij naslednje generacije na belih lisah. Gre za območja, kjer ni na voljo ustrezne infrastrukture in tudi ni tržnega interesa za njeno gradnjo. Ministrstvo bo sofinanciralo gradnjo v višini 7,6 milijona evrov, kar bo 6550 gospodinjstvom omogočilo elektronske komunikacijske storitve s prenosno hitrostjo najmanj 100 megabitov na sekundo. Razvoj širokopasovne infrastrukture na podeželskih območjih je zaradi razpršene in redke poseljenosti otežen, zato zasebnim investitorjem praviloma ne uspe oblikovati vzdržnih investicijskih projektov.
Uporabniki so občasno zaznali izgubo signala, sklepajo, da se to zgodi, ko komunikacijska enota preklopi z enega satelita na drugega. Dostop do Starlinka pa je tačas še omejen na določene zemljepisne širine na severni polobli. So pa uporabniki, ki nimajo druge možnosti dostopa do interneta, pripravljeni plačati 1100 dolarjev za potrebno opremo in 99 dolarjev mesečne naročnine.