
Ameriško zasebno vesoljsko transportno podjetje SpaceX (Space Exploration Technologies Corporation), ki ga je ustanovil razvpiti biznismen Elon Musk, je v sredo poslalo v orbito že četrto pošiljko satelitov sistema Starlink. Zdaj jih je v vesolju že 240, do konca leta 2024 naj bi jih bilo tam že 12 tisoč - z njimi hoče omogočiti dostop do brezžičnega interneta na celem planetu brez nepokritih con. Musk je ameriški Zvezni telekomunikacijski komisiji predložil prošnjo za odobritev nadaljnjih 30 tisoč satelitov. Astronomska srenja je vznemirjena - sateliti bodo tako onesnažili nebo, da bodo resno ogrožene astronomske raziskave.
Pa ne gre le za znanost - ali si v resnici želimo nočno nebo, na katerem bo v vsakem trenutku švigalo na ducate svetlih luči?
Na družbenih omrežjih je bilo veliko posnetkov in spraševanj, kaj pomenijo nenavadne, zelo svetle premikajoče se luči na nebu, ki v gosji vrsti izginjajo v nebo. Neznani leteči predmeti, skrivni vojaški projekt ... Eni so bili vzhičeni, eni prestrašeni. Pred dvema dnevoma je raketa v vesolje ponesla četrto pošiljko satelitov. Zdaj že vemo, da ne gre za obiskovalce iz vesolja ...
"V začetku sateliti letijo skupaj, potem se razpršijo na različne položaje v tirnicah nad Zemljo in so videti kot nekakšna veriga, niz luči čez nebo. Vsekakor je bil eksotičen pogled, ki ga nismo vajeni, in, ja, popolnoma razumem ljudi, da so se spraševali, ali so to neznani leteči predmeti, kajti doslej še nismo imeli priložnosti videti toliko satelitov skupaj in predvsem ne tako svetlih. V naslednjih tednih bodo potovali v ciljno tirnico na 550 kilometrih nad Zemljinim površjem."
Profesor dr. Tomaž Zwitter se raziskovalno posveča medzvezdnemu prostoru, enojnim in dvojnim zvezdam, sestavi in razvoju naše galaksije ... Je aktiven član Mednarodne astronomske zveze in številnih odborov, direktor kolaboracije RAVE, sodeluje v misiji Gaia Evropske vesoljske agencije. Je avtor ali soavtor številnih recenziranih znanstvenih člankov, predava na znanstvenih konferencah ... Z oddajami na Valu 202, predavanji in poljudnimi članki se angažira za popularizacijo astronomije.
Četrta pošiljka Pred dvema dnevoma je podjetje SpaceX iz ameriškega letalskega oporišča Cape Canaveral na Floridi izstrelilo raketo Falcon 9, ki je v vesolje ponesla že četrto pošiljko 60 satelitov megasatelitske postavitve Starlink. Raketa je po opravljeni nalogi pristala na plavajoči ploščadi v Atlantskem oceanu. V naslednjih tednih bodo sateliti na lastni pogon nadaljevali pot v 550 kilometrov visoko orbito. Vsak satelit ima maso okrog 260 kilogramov. Do konca letošnjega leta naj bi bilo v vesolju že več kot 700 Starlinkovih satelitov.
Do leta 2024 naj bi SpaceX izstrelil v vesolje 12 tisoč satelitov, končni cilj pa je neverjetnih 42 tisoč
Četrta pošiljka
Pred dvema dnevoma je podjetje SpaceX iz ameriškega letalskega oporišča Cape Canaveral na Floridi izstrelilo raketo Falcon 9, ki je v vesolje ponesla že četrto pošiljko 60 satelitov megasatelitske postavitve Starlink. Raketa je po opravljeni nalogi pristala na plavajoči ploščadi v Atlantskem oceanu. V naslednjih tednih bodo sateliti na lastni pogon nadaljevali pot v 550 kilometrov visoko orbito. Vsak satelit ima maso okrog 260 kilogramov. Do konca letošnjega leta naj bi bilo v vesolju že več kot 700 Starlinkovih satelitov.
Nemalo začudenja je Elon Musk vzbudil z izjavo, da lahko spravi človeka na Mars za manj kot 100 tisoč dolarjev

Zgrešila sta se za 12 metrov
Pred dvema dnevoma sta se dva odslužena satelita s hitrostjo 14,7 km/s izognila trčenju - zgrešila sta se za borih 12 metrov. Enega izmed njiju so izstrelili leta 1983 kot prvi infrardeči vesoljski teleskop, drugi je v orbiti že od leta 1967, ko je ameriško letalstvo preizkušalo različne načrte za vesoljska plovila. Krožita po orbiti na višini 900 kilometrov. Prvi tehta skoraj celo tono, drugi okoli 100 kilogramov. Trk satelitov bi utegnil povzročiti toliko vesoljskih smeti, da bi lahko poškodovale tudi druge satelite in bi prišlo do učinka padanja domin.

Fantastično! Ja, preveč fantastično
Kaj si misli astronomska skupnost o Elonu Musku, prvem možu podjetja SpaceX?
“Težko rečem, kaj misli skupnost, lahko pa rečem, da je precej ljudi, ki se jim marsikaj, kar počenja, ne zdi razumno. Treba mu je priznati tehnološki preboj pri izdelavi raket, čeravno še niso na tisti stopnji zanesljivosti, da bi lahko v vesolje ponesle tudi človeške posadke. Vidimo satelite sistema Starlink. Ali bo sistem komercialno uspešen ali ne, je še prezgodaj reči, že podrobnosti lahko pomenijo razliko med uspehom in neuspehom.
Zelo težko bi pa za razumne sprejel njegove izjave o človeški koloniji na Marsu do leta 2024, denimo.
V današnjem svetu je pač tako, da je zelo poceni obljubljati ob prepričanju, da bodo ljudje na obljube itak slej ko prej pozabili. To zelo dobro obvladajo politiki in seveda tudi tovrstni biznismeni, kot je Musk. Ljudem predstaviš fantastično idejo, potem pa že najdeš izgovor, zakaj se je ni dalo uresničiti.
Znan pa je tudi po izjemno prenapetih izjavah, ki treznega človeka res ne morejo navdušiti. Nemalo začudenja je vzbudil z izjavo, da lahko spravi človeka na Mars za manj kot 100 tisoč dolarjev, kar je izredno podcenjujoče do vseh sodelujočih v programu Apollo in do znanstvenikov sovjetskih projektov osvajanja vesolja s človeškimi posadkami. Trenutno velja, da bi projekt poleta človeka na Mars, ki ga načrtuje NASA, stal vsaj deset milijard dolarjev na astronavta. Tako je Musk seveda namignil, da NASA razsipava. Izjavo so takoj pograbili vsi mediji, sam pa jo predstavim tudi na svojih predavanjih s preprosto primerjavo. Gre za znano zgodbo: ko gredo stvari v velike vsote, se razprava neha, ko se pogovarjamo o ceni metle, pa imamo takoj divjo razpravo, kje se dobi cenejša. In to je podobna zgodba: 10 milijard proti 100.000 dolarjev, je tako kot 100.000 proti 1. Poskusimo z bolj zemeljsko primerjavo. Greste s prijateljico na kavo in ji potožite, da bodo otroci težko prišli do stanovanja, saj ga pod 100.000 evrov ni. In prijateljica bo rekla, da ve, da nimate tega denarja, ima pa odličen nasvet: ‘Nikakor ne kupuj po 100.000, ker ti gradbinci nimajo pojma, več ali manj samo razmetavajo denar. Poznam podjetje, ki ti bo takšno stanovanje zgradilo za en sam evro, samo počakati moraš do leta 2024.’ Bi verjeli, da je to mogoče? Ne bi, jasno. Ko je Musk enako zgodbo povedal v višjih vsotah, a v enakem razmerju, pa je pol sveta zaklicalo: ‘Kakšna čudovita napoved! Noro! Fantastično!’ Ja, preveč fantastično. O takšnem vrednotenju informacij z zdravo pametjo govorim.”
Nujno morate vrednotiti vse informacije in spremljati različne vire. To je sicer naporno, ampak odgovorno življenje nikoli ni bilo in ne more biti lahko
Nočnega neba ne bi smeli spremeniti v tržišče, na katerem bo število satelitov začelo tekmovati s številom vidnih zvezd