Ustavno sovišče

Vsaj dva sistema v tej državi bi namreč morala delovati brezhibno. Na prvem mestu ustavno sodišče kot zadnji, najpomembnejši branik ustavne ureditve in seveda osrednja obveščevalna agencija Sova, ki bi morala bedeti nad varnostjo države. Slednja, politično hendikepirana z desne in leve, oskubljena, stavkajoča, katere poročil predsedniki vlad tako ali tako ne berejo ali pa kvečjemu selektivno, očitno dobiva zadnje smrtne udarce, saj je znova postala poligon za prestižne politične bitke. Tako kot druge pomembne ustanove je doživela svojo politično kastracijo in infiltracijo. Kdo ima koga zaposlenega v njej, je danes - ko gledamo njen razkroj - v bistvu nepomembno, pomembno je to, da država nima več močne, strokovne in apolitične obveščevalne agencije.
Sova je tako že nekaj časa na seznamu amputiranih, ki ga iz leta v leto dopolnjujemo. Vzemimo samo protikorupcijsko komisijo, ki jo je en sam človek ob predsedniškem blagoslovu spravil na raven komisije za lepše okolje pri kakšni krajevni skupnosti. Udarci letijo po okrajnih, okrožnih, višjih in vrhovnih sodnikih, pa po tožilcih - vse očitno z enim samim namenom, da se amputira tudi sistem pravne varnosti v državi. In če se je zdelo, da bo vsaj ustavnemu sodišču to prihranjeno, so zadnji dnevi dokaz, da je v tej državi dovoljeno čisto vse. V imenu politike je dovoljeno uničiti tudi najvišji sodni organ v državi. Ne bomo se spuščali v to, kdo ima v tej globoko nedostojni bitki prav - ali tisti, ki je blizu SMC in ki je glasoval zoper SMC, ali pa tisti, ki, če bi v tej državi veljali minimalni higienski standardi, najbrž ne bi smel sesti med ustavne sodnike, kljub zvenečim nazivom in strokovni usposobljenosti. A le preberite zgodovino njegovih navijaško/hujskaških tvitov - ker je pomembnejše dejstvo, da se destabilizira najbrž najpomembnejši sodni organ v državi. Samo zato, da bi ena (ali druga) politična opcija "zmagala".