Gregor Grosman
A vse, kar pri delovanju uporablja radijske valove, je mogoče prebrati in pridobljene informacije zlorabiti, opozarja Sebastian Herz, ustanovitelj start-upa MakakaOnTheRun. Bivši študent elektrotehnike je že leta 2004 prišel do zamisli ter jo medtem razvil do končne poslovne ideje in izdelka, o katerem trdi, da bi moral zanimati do 95 odstotkov vseh ljudi, ki uporabljajo kartice za brezstično plačevanje.
"V službi smo uporabljali kartice za dostop do pisarniških prostorov. Takšne, ki jih samo prisloniš k čitalcu in omogočijo vstop v prostore." Podatki so se prenašali na frekvenci 125 kHz, Sebastian pa se je vprašal, kaj bi se zgodilo, če bi nekdo skopiral podatke njegove kartice. "Kdorkoli bi lahko vstopil v pisarno in jo uničil, pa bi mislili, da sem to bil jaz," navaja sogovornik. Zato so s sodelavci sprva pričeli svoje dostopne kartice ovijati v alu folijo, da so jih zaščitili pred krajo podatkov, kakor hitro so se pojavile bančne kartice, ki omogočajo brezstično plačevanje, pa je spoznal, da je treba zaščititi tudi te. Poiskal je proizvajalce, ki so mu pomagali izdelati majhne zaščitne ovitke, v katere lahko uporabniki vstavijo kartice, začel s spletno prodajo preko nemškega Amazona in prepričal 50.000 kupcev. Že kmalu je sledila odločitev za sodelovanje tudi s trgovskimi verigami v off-line svetu.
Blokirno polje je najmočnejše v neposredni bližini blokirne kartice, vse do 4,5 centimetra v vsako smer.
Tako imenovana blocker kartica uporablja isto tehnologijo kot brezstična bančna kartica, pojasnjuje Herz. "Uporabljamo fazni premik in pošiljamo nazaj frekvence v pasovni širini 13,56 MHz. Tako ustvarimo polje motenj okoli blokirne kartice, ki ščiti bančne kartice. Vse, kar mora uporabnik storiti, je, da v bližini svojih bančnih kartic nosi tudi blokirno." Pri start-upu MakakaOnTheRun so prosili ustanovo Dekra, da testira delovanje. Ugotovili so, da RFID in NFC blokirna kartica podatke brezstičnih kartic ščitita do 4,5 centimetra pred in za njo, torej skupno v debelini devet centimetrov. Tako debelih denarnic pa verjetno nihče izmed nas ne nosi s seboj. Ščitijo vse, kar oddaja na omenjeni frekvenci, poleg bančnih kartic in nekaterih osebnih izkaznic sodijo v to kategorijo tudi nekatere kartice članstva v klubih zvestobe, pa tudi kartice za javna prevozna sredstva. Blokirne kartice, enako kot bančnih kartic, ni treba polniti, saj uporablja energijo čitalnika. "Ni vgrajene baterije. Čitalna naprava oddaja elektromagnetno polje, energija, ki nastane pri indukciji, pa zadostuje za delovanje."
Signal bi lahko pobegnil skozi zaščito, če bi skušali zavarovati podatke pet ali šest kartic. Vendar njihove izkušnje kažejo, da večina ljudi v praksi ne uporablja več kot dve brezkontaktni bančni kartici, največ tri. Blokirna kartica pa ne preprečuje prehoda signala vseh kartic. Da nam ne bi življenja še dodatno oteževali, namenoma ne blokirajo tistih, ki jih uporabljamo za odklepanje vrat in vstopanje denimo v poslovne prostore, tudi hotelskih kartic ne. Naštete uporabljajo za delovanje drugačno frekvenco, blokiranje te pa bi uporabnikom povzročalo zgolj dodatno breme.
Toda zakaj je zaščita plačilnih kartic tako pomembna? Kot nam je na letošnjem sejmu IFA v Berlinu prikazal Sebastian Herz, potrebuje za to, da prebere naše podatke, le ustrezni čitalec, ki ga lahko vsakdo kupi prek Amazona in stane že manj kot 20 evrov, da dobi odčitek, pa traja manj kot sekundo. Poceni čitalniki omogočajo branje podatkov na oddaljenosti do deset centimetrov, kar zadostuje, da nam nekdo prebere kartico v avtobusu ali medtem ko čakamo nanj. Profesionalci imajo zmogljivejše naprave, opozarja, ob tem je mogoče uporabiti tudi brezplačno aplikacijo, ki si jo namestimo na naš pametni mobilnik. In te podatke nato uporabiti za spletno nakupovanje. K sreči je zaradi pandemije ta čas manj druženja in dogodkov z velikimi skupinami ljudi, v katerih bi lahko nepridipravi neopaženo prišli do želenih informacij.
19,6 milijona britanskih funtov (več kot 21,6 milijona evrov) je po raziskavi, opravljeni v Veliki Britaniji, izgubljenih zaradi ukradenih NFC plačilnih kartic, navaja Herz. "Pri tem znesku gre le za plačila, ki so bila opravljena v običajnih trgovinah. Veliko večja številka, ki je nihče ne more oceniti, pa je prisotna pri spletnih plačilih." Sogovornik pri tem opozarja, da lahko v mnogih spletnih trgovinah opraviš nakup in izvedeš plačilo zgolj z ukradenimi kartičnimi podatki. To je tudi sam preizkusil, ukradel svoje podatke, ustvaril lažni gmail račun in si prek Amazona kupil iPhone.
Biometrični potni listi prav tako hranijo podatke, za katere ni dobro, da padejo v napačne roke. Zanje so pri start-upu MakakaOnTheRun razvili posebne ovitke, v katere jih spravimo. Trenutno pa razvijajo ovitke oziroma torbice tudi za mobilne telefone, imajo jih že za tablične in prenosne računalnike. Tudi ti oddajajo signale, kakor hitro pa elektronsko napravo vstavimo v ovitek, ta blokira vsakršno komunikacijo navzven. Z mobilnikom tako ni mogoče komunicirati, tudi GSM-signal ne pride skozi, kar pomeni, da smo nedosegljivi. Posebno pozornost so namenili zaščiti ključev za sodobne avtomobile. V Nemčiji se vse pogosteje dogajajo kraje avtomobilov, ne da bi tatovi za to morali ukrasti ključe. Vsaj en avtomobil vsako noč naj bi tatovi ukradli v nemških mestih. Brez ključev.
Vse, kar mora uporabnik storiti, je, da v bližini bančnih kartic nosi tudi blokirno
Sogovornik nam je pokazal video, v katerem so nepridipravi okoli vhodnih vrat bivališča, pred katerimi je stalo vozilo višjega cenovnega razreda, namestili čitalnik, upajoč, da je lastnik, kot to naredi marsikdo, ključe ob prihodu domov obesil ali odložil v bližini vrat. Ker pametni ključ redno komunicira z vozilom, so morali le prestreči signal, ga ojačati, da je dosegel vozilo, in že so se lahko odpeljali z avtomobilom, ki ni bil njihov. Herz zato svetuje, da ključe odložite čim bolj v notranjosti stavbe, saj vsak zid slabi signal, še bolj varno pa jih je hraniti v ovitku ali skrinjici, ki blokira signal.
Zaradi hitrega tehnološkega razvoja in udobja takšne ključe - sogovornik omenja sistem Keyless go, kakršnega ima Mercedes - vse pogosteje uporabljajo tudi izdelovalci ne samo prestižnih avtomobilov. "Sprva so takšne sisteme, pri katerih lahko imaš ključ kar v žepu in se avtomobil odklene, kakor hitro sežeš po kljuki, imeli samo luksuzni avtomobili. Danes jih najdemo tudi pri avtomobilih srednjega in nižjega cenovnega razreda. Pri Volkswagnu, Oplu, Suzukiju, Renaultu," tako Herz. Skrinjico za odlaganje ključev so razvili za uporabo doma, ovitek pa je mogoče nositi s seboj, tako bo ključ varen, s tem pa tudi vozilo, obljublja sogovornik.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
