Predsednica republike je na treh petinah mandata, ustavno sodišče po dveh menjavah čaka še tri nove ustavne sodnike, do konca predsedničine petletke bo vseh novih šest, to je več kot pol ustavnega sodišča. Kmalu bo leto dni, kar nimamo polnomočnega varuha človekovih pravic. Tri mesece pred iztekom mandata poslavljajočega ni znan prihodnji šef protikorupcijske komisije. Banka Slovenije nima guvernerja. Približno trije meseci manjkajo do novih parlamentarnih volitev, to pa pomeni, da je rednih sej državnega zbora skorajda že konec. Kako bo politika od predsednice republike do parlamenta, ki požegna praktično vsa našteta imenovanja z izjemo KPK-jevskega, in vseh, ki so vmes, v tem miničasu zaključevala nedokončana kadrovanja na najvišje položaje v državi, ki so, med ostalim, nujni členi zavor in ravnovesij v politično-pravnem sistemu? Je sploh še higienično, da jih? Kdo postane sodnik "pravno konservativnega" ustavnega sodišča, kakor je bila svoj kriterij ubesedila predsednica republike? S prvima izbirama je ustregla parlamentarni = vladni = levosredinski politični večini. To da je bilo pravno konservativno? Pa tudi: 46 glasov - in si ustavni sodnik. Časi unisonih izvolitev so globoka preteklost. To ni v političnem trendu. Dalje. Kolikšna je, po neštetih krogih, ko izjemno pomembne izvolitve niso bile opravljene, verjetnost, da se jih zaključi na vratih parlamentarnih volitev? Kolikšna je možnost, da so izvoljeni najboljši - po vseh zavrnjenih, pokurjenih, po vseh "izključno tega" in "tega pa ne" v politični trgovini? Ni je, seveda je ni. Je pa to učbeniški recept cementiranja negativne selekcije. Kdo pa se bo še šel cvret v politične lonce, enkrat ene, enkrat druge.
Vse je v tej državi osebno. Zdaj celo zakonodaja
Bi šlo drugače? Seveda bi! Če bi, na primer, predsednica republike predsednike strank sklicala ne šele, ko so v predsedniški palači prešteli vse padle in se zazrli v vse bolj napete predvolilne roke, ampak na začetku remontov, in jih takrat spomnila, če so pozabili, da vsi skupaj služijo državi in ne postavljajo hišnega sveta. Kakšna korist je že morala biti na primer od sestankov štirih predsednikov (država, vlada, državni zbor, državni svet) o državnih zadevah, kot jih je prakticiral prejšnji predsednik republike. In od javnega krsta kandidatov za ustavne sodnike, preden jih parlament izvoli ali izloči, koga celo po pravici. Res pa tudi forma ostane forma, ko so reči v osnovi nadobremenjene, toliko da ne okužene. A o tem še na koncu.
Kdo brani, da predsedniška palača postane forum o remontu ustave? Ustavni pravniki so povedali, napisali že vse neštetokrat. O (ne)možnosti predsedniškega veta v parlamentarnem sistemu, kot je naš. O teoretičnih podlagah za morebitno predrugačevanje pravil, po katerih se sestavi ustavno sodišče: daljši mandat, parno število sodnikov, pluralnost predlaganja in odgovornosti za kadrovske finiše, ožji delokrog. O nedorečenem položaju predsednika republike, ko ni več predsednik republike. O popolnoma prezrtem položaju ustavnega sodnika, ko ni več ustavni sodnik. Kaj je naredila politika? V ustavo, ki ima te dni rojstni dan, odpiralo pa naj bi se jo, če je skrajno nujno, je letos vpisala pravico do uporabe gotovine. Je svobodna koalicija izpustila iz rok postavljanje rednih sodnikov? Ni. Ni uzakonila preferenčnega glasu, ki ga ustava zagotavlja že leta, politična praksa pa tudi po referendumu jasnega rezultata še naprej ne. Samo z vprašljivim zakonom novomeškega priimka ni izgubljala časa. Kljub metrom opozoril o čeznočnem podiranju pravne predvidljivosti, dodajanju represije in da se zakonov ne piše iz konkretnih situacij, celo iz najhujših ne. To, čemur smo priča zdaj, ko je prvi osumljeni za smrt v Novem mestu odšel iz pripora in ga je ekspresno zamenjal drugi, namreč alibičnemu policijsko tožilskemu javnemu pojasnjevanju/upravičevanju predkazenskega postopka, ki je od začetka talec političnih obljub, je unikum in material za učbenike - kako se s temi zadevami ne dela!
Pri predsednici je v službi nekdanja premierjeva ministrica, premierja obravnava, v prvem primeru zaradi zadev med njim in to bivšo članico vlade, KPK pod vodstvom osebe, ki je predsednica na tem mestu ne vidi več, predsednik vlade pa s pravnimi manevri ne pomaga h koncu svojih postopkov. Očitno naj bi se raztegnili onkraj volitev v DZ in v KPK, če takrat še bo politična volja, da protikorupcijska komisija je ... Da se bodo opisani kadrovski krogi lomili na osebnih kratkih stikih in prtljagi predsedniških dvorov, se je vedelo, preden so se začeli. V 34-letni državi je zdaj osebna še zakonodaja. Vse to je slabo, zelo slabo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
