V SOBOTO

(ŠESTI DAN) Dogajanje na RTV Slovenija: Kakšno neprebavljivo sprenevedanje!

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Robert Balen

V predalih imamo že nešteto komentarjev, predlogov in pripomb na spremembe zakona o Radioteleviziji Slovenija. Tako bi vam med drugim odgovorili na Društvu novinarjev Slovenije, če bi jih povprašali, kaj se je v zadnjem desetletju dogajalo z aktualnim Grimsovim zakonom, ki pravno ureja položaj naše največje in najpomembnejše medijske hiše. Koalicija pod vodstvom Roberta Goloba ga je - tako kot je obljubila v predvolilnem času - sicer že spremenila, a bomo o prepotrebnih zakonskih spremembah, ki jim nasprotujejo zlasti v SDS, po poslancih kmalu na referendumu odločali tudi volivci.

Tisti, ki se profesionalno ukvarjamo z mediji (za razliko od generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha in predsednika programskega sveta Petra Gregorčiča, ki sta bila na svoja položaja nastavljena po politični liniji), se že dolgo zavedamo, da je treba aktualni zakon o javnem servisu, ki je daleč stran od oči javnosti in pod vodstvom Branka Grimsa, torej politika in ne medijskega strokovnjaka, nastajal pred več kot 15 leti, spremeniti ali, še bolje, poslati na smetišče zgodovine. In ne samo zaradi tega, ker omogoča politiki, da od 29 članov v programski svet imenuje kar 21 svetnikov in se na tak način lahko celo delegata SDS Slavko Kmetič ali Matevž Tomšič izpostavljata kot predstavnika civilne družbe, temveč tudi zato, ker se je (medijski) svet v zadnjih 17 letih s tehnološkega vidika tako močno spremenil, da mu aktualni pravni okvir enostavno ne more več slediti. Še zlasti ne, ko govorimo o tako veliki medijski hiši, kot je Radiotelevizija Slovenija z okoli 2000 zaposlenimi, pri kateri se prepletajo radijska, televizijska in digitalna dejavnost, športni prenosi in pravice, oddajniška služba in še marsikaj drugega, pri čemer se finančna stabilnost zavoda zaradi številnih zadolžitev, ki mu jih nalaga zakon, ruši kot hiša iz kart. V tem dolgem obdobju smo sicer zabeležili več poskusov spreminjanja zakona, spremljali smo številne javne razprave, a iskrenih namenov, da bi se vendarle prisluhnilo stroki in javnosti, tako na levi kot na desni strani politike – kar dokazujejo tudi polni predali na sedežu novinarskega društva – nikoli zares ni bilo. Vsakokratni koaliciji je trenutna ureditev namreč koristila do te mere, da zaradi medijske politike ni želela ogrožati partnerskih odnosov, večinoma pa se je o medijih tako ali tako začelo resno razmišljati šele ob koncih mandatov, kar samo dokazuje, kako visoko na agendi slovenske politike je kakovostno in neodvisno novinarstvo. In, navsezadnje, kdo pa bi se odrekel privilegiju, da si lahko na vsaka štiri leta - enkrat bolj, drugič manj - podredi medijski servis, ki bi moral v prvi vrsti služiti javnosti.

Do kakšnih absurdov in tragedij nas lahko privede zakon, ki so si ga za lastne interese napisali politiki, lahko danes v živo spremljamo na Kolodvorski. Pred nami je resničnostni šov, v katerem tako pomemben zavod, kot je Radiotelevizija Slovenija, vodi človek s še manj izkušnjami kot prodajalec avtomobilov iz prve Janševe vlade. A spet z jasno misijo. Brutalno razrešeni direktorici javne televizije očita neukrepanje zaradi slabe gledanosti, hkrati pa s somišljeniki ukinja dobro gledane oddaje in si, medtem ko stranka SDS še zbira podpise za referendum, s poslušno in nekompetentno voditeljico celo omisli serijo propagandnih oddaj o RTVS, s katerimi želi zaščititi zgolj svoj položaj in privilegije svojih političnih botrov (ne glede na razprodajo ugleda zavoda, ki ga vodi). Namesto da zagovarja neodvisno novinarstvo in kakovostno medijsko produkcijo, kot fizična oseba nastopa v referendumski kampanji. Govori o depolitizaciji javnega servisa, istočasno pa izvaja kadrovski načrt, ki so si ga zamislili na Trstenjakovi. In potem ko je skupaj s programskim svetom čakal na trenutek, da bo prvi komunikator Janševe vlade vendarle predložil pravilno izpolnjeno prijavo za delovno mesto direktorja javne televizije, si dovoli celo sporočiti, da upa, "da se Radioteleviziji Slovenija ne bo ponovila zgodba, ki smo jo videli pri STA". Res? A niso v Bruslju o izčrpavanju Slovenske tiskovne agencije nedolgo nazaj glasno razpravljali in napovedali sistemske ukrepe prav zaradi potez zdajšnjega programskega direktorja javnega servisa, ki je za nagrado in v posmeh celotni novinarski skupnosti pristal prav na Kolodvorski? Kakšno neprebavljivo sprenevedanje!

Dnevne vsebine lahko danes na javni televiziji urejata kar bivši šef kabineta ministrice ali piarovka iz Janševe pisarne, informativne oddaje pa lahko povezujejo voditelji z blokiranim računom in vplivneži ali manekenke, ki se dobro znajdejo tudi v oglaševanju. Prednost pred ljudmi z izjemnim knjižnim opusom in neverjetno intelektualno širino imajo avtorji strankarskih napevov in vladnih proslav. V programskem svetu lahko po aktualnem zakonu sedijo ljudje, ki so prepričani, da javni servis ustvarja samo televizijski program po sedmi uri zvečer, ki so po izvolitvi na to pomembno mesto prvič slišali za ZKP - takrat še Založbo kaset in plošč, ki ad personam napadajo novinarje in druge ustvarjalce programov, ki v posmeh vsem državljanom ne plačujejo niti RTV-prispevka. In, kar je najhuje, ta programski svet lahko postavi tudi generalno vodstvo, ki si kot največji standard postavi sklicevanje na BBC, ORF in ZDF, potem pa s politično motiviranimi ukrepi uničuje program do te mere, da se gledalci popolnoma izgubijo v sporedih in se raje preselijo h konkurenci. Ko slabša gledanost programov postane logična posledica strankarskega prevzema javnega zavoda, ko strokovne in profesionalne argumente zamenja politična moč, je čas za alarm.

Če bi radi ustavili uničenje naše največje in najpomembnejše medijske hiše oziroma ne bi radi dobili še ene Nove24TV, ki bi jo financirali z lastnim denarjem, glasujte čez teden dni ZA javno radiotelevizijo.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?