zadnje objavljene

pogledi

več
Tej Gonza, direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo in mladi raziskovalec Univerze v Ljubljani

mnenje

več

V SOBOTO

(REPORTAŽA) Pomočnice vzgojiteljic: Na parkirišču so nas ustavljali in rekli, da šele zdaj vidijo, kako zlate smo!

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Aaron Burden

Mojca Erhatič, Vrtec Markovci: "Zaradi plačila zagotovo ne delam z otroki!"

"Delo z otroki me navdušuje, polni z energijo, ki ti jo lahko dajo le najmlajši, ko jih starši, tačas še v temi, pripeljejo v vrtec - in se še napol v spanju privijejo k meni, da se potem skupaj prebujamo v nov dan. Počasi, brez hitenja, kar stiskamo se, potem pa naši malčki kar naenkrat oživijo in skupaj poskrbimo za živžav v naših igralnicah," pravi Mojca Erhatič, ki je pomočnica vzgojiteljice v Vrtcu Markovci. Ko je v jutranji izmeni, vrtec odpre že ob 5.30, kakšno uro traja, da pridejo v vrtec najbolj zgodnji, ki se jim potem počasi, do osme ure, pridružijo še vsi ostali otroci.

Mojca Erhatič
Slavica Pičerko Peklar

"Vrtec uradno odpiramo ob 6. uri, a ker je nekaj staršev, ki morajo biti ob tej uri že na svojih delovnih mestih, smo jim prisluhnili - in ti lahko otroke pripeljejo v vrtec še pol ure prej. Prvo uro sem, ali katera od mojih kolegic, z otroki sama - in to je čas, ko smo še najbolj umirjeni, nič posebnega ne počnemo, pač pa se crtljamo in počasi prebujamo. Ob 7.30 je večina otrok že v svojih igralnicah - in takrat se začne delo v vseh devetih skupinah našega vrtca, ki ga obiskuje 170 otrok. Skupaj nas je v vrtcu zaposlenih 22 strokovnih delavk, polovica teh je, kot sem sama, pomočnic vzgojiteljic," razlaga Mojca, ki jo, medtem ko si ogledujeva izdelke otrok, kar mimogrede za rokav pocukajo otroci iz njene skupine, ona jih objame in pove, da se bodo kmalu odšli igrat na veliko dvorišče vrtca. "To leto delam v skupini najmlajših, ki potrebujejo še pomoč pri hranjenju, oblačenju, obuvanju, previjanje in navajanje na stranišče so običajna opravila, ob tem pa seveda z vzgojiteljico poskrbiva za vzgojno delo v skupini. Z vzgojiteljico si delo z najinimi 14 otroki razdeliva, nisva si postavili ostrih mej med najinimi opravili, se pa od pomočnice vzgojiteljice pričakuje, da poskrbi za pogrinjke ob obrokih, da pripelje hrano, poskrbi za čistočo po obrokih, za umivanje. Z vzgojiteljico skupaj tudi načrtujeva dnevno dogajanje v skupini in aktivnosti skupaj izvajava. Na meni je, da poskrbim za likovni, didaktični in drugi material, ki ga potrebujemo, spremljam igro na igrišču, skrbim za varnost na sprehodih. Vse to je treba načrtovati, spremljati dogajanje v skupini. Obe z vzgojiteljico tudi sodelujeva s starši najinih otrok, saj tudi pomočnice sodelujemo na skupnih srečanjih s starši -  in z zadovoljstvom opažam, da ti razlik med nama ne delajo, moje delo se jim zdi enako pomembno kot delo vzgojiteljice," pravi sogovornica.

Na vprašanje, ali se pomena njihovega dela zavedajo tudi v širši skupnosti, odgovarja: "Če bi se še enkrat odločala, kaj početi v življenju, bi se zagotovo odločila za delo z otroki. Je pa res, da smo pomočnice vzgojiteljic za svoje delo zelo slabo plačane - in zagotovo to ni delo, ki bi ga opravljala zaradi plačila. Po desetih letih za svoje delo, ki je zelo odgovorno, prejmem kak evro več kot 800 evrov, kar je resnično mizerno plačilo, nad katerim bi se odgovorni v državi morali zamisliti. Sama sem se pred leti odločila za nadaljevanje izobraževanja in zdaj končujem študij za diplomirano vzgojiteljico. Šolnino, 2900 evrov na leto, si plačujem sama. Na srečo izvaja Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem izredni študij tudi na Ptuju, tako da vsaj prevoznih stroškov ni, a že šolnina je velik zalogaj, ki ga brez podpore družine ne bi zmogla."

Odtehta še vzdušje v kolektivu

Mojca Erhatič se je po končani osnovni šoli odločila za zdravstveno šolo, jo končala, nekaj časa delala v zdravstvu, a spoznala, da si želi delati z otroki, in se odločila za prekvalifikacijo. Pravi, da je danes zadovoljna s svojim izborom: "Zagotovo ni plačilo tisto, ki bi me pritegnilo, pač pa je delo z otroki resnično navdušujoče. Odtehta pri tem nizkem plačilu zagotovo še dobro vzdušje v našem delovnem kolektivu. Ne samo, da delamo z najmlajšimi, s sodelavkami še vedno sila rade ob popoldnevih ostajamo v vrtcu in pripravimo kakšno gledališko ali lutkovno predstavo za naše malčke, s katero potem razveseljujemo kar cele družine naših malčkov. Udeležujemo se različnih izobraževanj, vse to v prostem času, pa tudi ko sem doma, nikoli povsem ne pozabim na vrtec. Razmišljam o tem, kaj bomo počeli, med sprehodi zbiram naravni material, ki ga uporabljamo pri dejavnostih. Na to, da opazijo v naravi kaj lepega, nagovarjam tudi moje otroke, tako da se tudi s sprehoda po Markovcih običajno vrnemo s storži, kamenčki, vejicami - pač z vsem, kar je mogoče uporabiti pri igri in ustvarjanju."

Sašo Bizjak

Tina Rajsar, Vrtec Otona Župančiča v Ljubljani: Imamo najlepšo službo, ker so nas zjutraj vsi veseli

V mali šoli je, ko so risali svoj sanjski poklic, narisala vzgojiteljico. Želja se ji je uresničila in Tina Rajsar je zdaj že 16. leto zaposlena kot pomočnica vzgojiteljice. Zmotimo jo med praznovanjem rojstnega dne ene od deklic iz njene skupine, v kateri so otroci stari od tri do štiri leta. Rajanje, branje dekličine najljubše pravljice, sladkanje. "To je časten poklic, vesela sem, da ga opravljam. Zdi se mi, da sem se s tem poslanstvom rodila," pravi 42-letna sogovornica. Izobraževala se je v tem duhu, potem pa prišla v "kruto realnost", ob kateri je težko preživeti. Po vseh letih dela v vrtcu njena plača znaša 840 evrov. "Zdaj sem se vpisala na študij, izključno zaradi finančne plati."

Dvignejo tono na teden

Delo pomočnice vzgojiteljice se bistveno niti ne razlikuje od dela vzgojiteljice. "Z vzgojiteljico delujeva v paru, sodelujeva. Srečo imam, da imam fenomenalno sodelavko in res lahko sodelujeva povsod. Ponekod so pomočnice še vedno kot neke podložnice, vzgojiteljice pa vse vodijo. V Ljubljani tega ni, sodelujemo, morda smo tudi bolje osveščeni," razmišlja pomočnica, ki pozna tudi drugačne zgodbe. Vzgojiteljica in pomočnica morata veliko vedeti o razvoju otroka, o razvojni psihologiji, da lahko pripravita program dela in da vesta, kaj bosta z njim dosegli. Izobraževanja za različna znanja so popoldne: "Če želiš biti kompetenten, moraš veliko vedeti."

Pomočnica mora prav tako kot vzgojiteljica opazovati napredek otrok, sicer pa prav tako obe brišeta prah v igralnici, stole in mize, razkužujeta igrače, če se pojavi kakšna posebna bolezen, recimo gliste, je tega razkuževanja še bistveno več. Koliko plenic menjajo v skupini najmlajših, niso nikoli štele. So jim pa na enem od izobraževanj o pravilni drži povedali, da dvignejo eno tono na teden, če vsakega otroka previjejo le trikrat na dan. Pa ga pogosto večkrat. "Sama sem do zdaj imela le teniški komolec, malo me boli križ, druge imajo še ogromno problemov z rokami, rameni, koleni, kolki. Mislim, da jih gre le deset odstotkov popolnoma zdravih v pokoj," izpostavi sogovornica, ki meni, da bi se jim omenjene poškodbe morale priznati kot poklicna bolezen.

Tina Rajsar
Robert Balen

Raje gredo v trgovino in gostinstvo

Pomočnica začetnica dobi 70 evrov doplačila do minimalne plače, skoraj vsaka trgovka dobi več, poudari Tina Rajsar, ki ne želi nikogar užaliti. "A začelo se je dogajati, da ne pridejo več na razgovor za delo. V našem vrtcu je kakih deset pomočnic v prejšnjem letu dalo odpoved, ker s tako plačo ne morejo preživeti. Raje gredo v trgovino, gostinstvo, gospodarstvo. Pri nas za razliko od tam z delavnostjo in pridnostjo težko kam prideš," razlaga sogovornica. Šele po treh letih dela denimo, če so nadpovprečno ocenjene, lahko napredujejo v 24. plačni razred, da dobijo minimalno plačo. Na nemogočo situacijo opozarjajo že zelo dolgo, pravi, že zdavnaj so jim obljubili, da se bodo plače zvišale, a se seveda niso. Potem pa jim je prejšnja Janševa vlada vrgla še pesek v oči z napovedjo napredovanja v nazive, za katerega se tudi že zelo dolgo borijo, a jim ob zadnji odločitvi ni nihče razložil, kaj to pomeni in na kakšen način naj bi se to zgodilo. Razlika med plačami pomočnic in vzgojiteljic je ogromna, a tudi slednje nimajo dobre, še pristavi.

Med epidemijo koronavirusa, ko so bili otroci veliko s svojimi starši, je bilo lepo vidno, kako pomembne so vzgojiteljice in pomočnice, starši so jih začeli bolj spoštovati, meni sogovornica. "Ko smo hodile zjutraj v službo, so nas na parkirišču ustavljali in rekli, da šele zdaj vidijo, kako zlate smo. Počasi se premika vsesplošno prepoznanje našega poklica, postajamo cenjene, do zdaj pa nismo bile," razmišlja. V enakem obdobju so ugotovile, kako izpostavljene so na delovnem mestu, neprestano so se testirale. Zdaj so spet pred dejstvom, da si nekatere ne upajo iti na bolniški dopust, ker je plača že tako prenizka. V času bolniških odsotnosti morajo pomočnice nadomeščati tudi vzgojiteljice v sosednjih skupinah, nadomeščanj je res veliko. V različnih starostnih obdobjih je predpisana različna sočasnost prisotnosti vzgojiteljice in pomočnice v skupini, v njenem primeru morata biti skupaj štiri ure, preostale ure pa, če je to potrebno, nadomešča v drugih skupinah.

Z otroki več časa kot starši

Vedno več je otrok s posebnimi potrebami, o katerih imajo v vrtcih kljub strokovnosti še premalo znanja, mnogi od teh otrok ne dobijo spremljevalca, če pa ga že, pa ta ni nujno ustrezno izobražen, saj je edini pogoj stopnja izobrazbe, ne pa ustrezna smer izobrazbe, izpostavi sogovornica še eno od težav, s katero se soočajo. Otroci imajo vedno več diet, pri katerih morajo biti pozorne, vedno več težav imajo zaradi permisivne vzgoje, zaščitništva, otroci ne znajo sami splezati na tobogan pri treh letih, ne znajo si obuti čevljev, ne plezajo po drevesih. Ob tem morajo biti zaposlene ves čas pozorne, da se komu kaj ne zgodi, njihova pozornost je res velika, včasih se niti same ne zavedajo, kako zelo velika. Za vsako igralo imajo varnostni načrt, kje mora katera stati, da imajo vse pod nadzorom: "Ne moremo tri zaposlene skupaj stati in čebljati."

Tina Rajsar pravi, da ne le, da tudi pomočnice vzgojiteljic dajejo mnenje ob vstopu v šolo, pogosto so tudi del družin otrok. Še posebej, ko je težko, denimo ob ločitvah ali smrti v družini, jim stojijo ob strani. "To so hude stiske. Starši se obračajo na nas, ker smo z otrokom več časa kot oni, in potem skupaj iščemo pravo pot. Tudi staršem smo v oporo," našteje še povsem neformalne naloge svojega poklica.

Četudi je plačilna lista ne nagradi, vseeno vztraja. "Zaradi otrok. Osrečujejo me. Lepo mi je, ko se kakšni starejši, ki že hodijo v šolo, oglasijo in se stisnejo k nam, medtem ko obujajo lepe spomine. Pogosto se hecamo, da imamo najlepšo službo, ker so nas zjutraj, ko vstopimo v vrtec, prav vsi veseli in nas imajo radi," ji iskrenost otrok nariše nasmeh na obraz. "Zato vztrajamo v tem poklicu."

Sašo Bizjak

Mateja Veber, Vrtec Blaže in Nežica v Slovenski Bistrici: Otroci ne vedo, kdo je vzgojiteljica in kdo pomočnica

Živahno skupino 19 otrok zmotimo v učilnici. V enem kotu glasno razpravljajo, v drugem se, zatopljeni v miselne naloge, ne ozirajo okrog, spet tretja skupina zlaga risbice. Dokler nas vzgojiteljica ne pozdravi, sploh ne opazijo, da je kdo prišel. "Danes smo že pozajtrkovali, imeli smo jutranji krog, kjer se dogovorimo, kaj bomo počeli čez dan. Zdaj so pred odhodom na dvorišče na vrsti delavnice," pove Mateja Veber, pomočnica vzgojiteljice v Vrtcu Blaže in Nežica v Slovenski Bistrici. Letos kot pomočnica dela v skupini z otroki, starimi od dve do štiri leta. "Ta skupina je super. Lani smo imeli kombiniran oddelek, kar je res veliko težje. Takrat smo imeli v skupini malčke s plenicami, ki so komaj hodili in govorili, po drugi strani pa tudi take, ki so bili tik pred vstopom v šolo. V taki skupini je načrtovanje dela še posebej zahtevno, saj mora biti zanimivo za vse," pravi.

Vsi delajo vse

Letos je zanjo veliko lažje, a še vseeno je njeno delo zelo odgovorno, v manjšem vrtcu, kot je njihov, pa tudi zelo obsežno. Vrtec Blaže in Nežica ima skupno nekaj manj kot sto otrok v petih oddelkih. Gre za zasebni katoliški vrtec s koncesijo. "Naš program je enak kot v javnih vrtcih. Večjih razlik ni, morda le to, da mi praznujemo tudi božič in veliko noč in da k nam pride tudi Miklavž," pove in doda, da so pri njih najrazličnejši otroci. Tudi taki, ki niso verni in niso krščeni.

"Majhnost je lahko prednost, saj se tukaj vsi poznamo - starši, otroci in zaposleni. Je pa res, da imamo včasih težave s pomanjkanjem kadra. Zaposlenih nas je le deset – pet vzgojiteljic in pet pomočnic vzgojiteljic. Če ena zboli ali manjka, se to res pozna," razmišlja. Prav zato v tako majhnih kolektivih vsi poprimejo za vsako delo. Pravi, da ko govori s kolegicami iz večjih vrtcev, tam veliko bolj ločijo delo pomočnic in vzgojiteljice. "Pri nas vsi delamo vse. Velja tudi načelo, da otroci ne vedo, kdo je vzgojiteljica in kdo pomočnica. Delo in program z vzgojiteljico enkrat tedensko načrtujeva skupaj, če vzgojiteljice ni, pa tudi priprave naredim sama. Včasih je veljalo, da pomočnica pometa in previja, a danes niti približno ni tako. Imamo delavnice z otroki, pripravljamo proslave in nastope, čistimo, če zboli kuharica, pomagamo tudi pri deljenju hrane, tudi na vsa izobraževanja gremo enako kot vzgojiteljice," našteva.

Mateja Veber
Sašo Bizjak

Čeprav je delo isto, pa je drugačno plačilo. "Vzgojiteljice lahko napredujejo v nazive, mi pač ne. Tako napredovanje bi morda kaj rešilo. Sicer pa je že osnovno plačilo mizerno. Naše plače so primerljive s plačo čistilk in kuharic. Pomočnica vzgojiteljice začne v 22. plačilnem razredu in tako dobi dodatek do minimalne plače. Z leti sicer lahko nekoliko napreduje, morda za deset plačnih razredov, kar pa še vedno pomeni, da ne pride niti do 1000 evrov neto," razlaga Mateja Veber in dodaja, da tudi za čas, ko vzgojiteljice nadomeščajo, ne dobijo višje plače. Prepričana je, da bi morali njihov položaj urediti. "V Avstriji imajo na primer sistem, da v vrtcu lahko delajo vsi s peto stopnjo izobrazbe in imajo tudi enako plačo. Pri nas je sistem drugačen, verjetno zato, ker imamo več izobraženega kadra, a vseeno bomo nekaj morali spremeniti."

Kolikor je naporno, ti delo tudi daje

Prepričana je, da je delo podplačano, a ga sama vseeno nikakor ne bi zamenjala za drug poklic. Ima tudi srednjo trgovsko šolo in pove, da sestra v trgovini zasluži okoli 300 evrov več, vendar se sama za to ne bi odločila. "Tukaj so vseeno tudi prednosti. V tem vrtcu delam že 15 let, smo super kolektiv in do službe potrebujem tri minute peš. Tudi ob vikendih in praznikih smo prosti. In vse to so razlogi, da vztrajam. Za nekaj evrov več se nisem pripravljena voziti nekam dlje. Res je delo zahtevno in predvsem odgovorno, saj skrbiš za živa bitja, za otroke. Po drugi strani pa je zelo razgibano. Ne predstavljam si, da bi vsak dan opravljala monotono in isto delo. Tukaj se veliko razvijaš kot oseba in si kreativen. Pri nas ima vsaka od zaposlenih tudi svojo obogatitveno dejavnost. Jaz igram harmoniko in za otroke organiziram folkloro. Vsak dan je drugačen in tudi drzen si lahko. Če je na primer lep sončen dan, odmisliš načrtovane dejavnosti in se s skupino odpraviš v naravo." Pri delu pogreša le nekaj minut za odmor, da bi se lahko odklopila, umaknila in v miru spila kavo. "V resnici je vedno tempo in časa za odmor ni," dodaja.

Njena dnevna obveza je sedem ur in pol, pol ure pa je namenjene še pripravam, sestankom in delavnicam. Vrtec se pri njih odpre ob 5.30, zapre pa ob 16.30. "V kolektivu smo se dogovorili, da en mesec ena vrtec odpira, druga pa zapira, potem se zamenjamo. Tako imamo vsak mesec nekoliko drugačen urnik dela. Tukaj si res gremo naproti in se prilagodimo druga drugi. Tako nam je vsem prijetneje," še dodaja. Njena poklicna pot se bo zagotovo nadaljevala v vrtcu. "Ne glede na vse. Toliko, kot je delo z otroki naporno, toliko ti v resnici tudi daje," je prepričana.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?