“Dijaki se za delovanje Evropske unije vse bolj zanimajo, predvsem zaradi prednosti, ki jih prinaša. Imamo dva ekstrema – na eni strani dijake, pri katerih je zaveza zelo visoka, in na drugi tiste, ki jih Evropska unija čisto nič ne zanima. V glavnem je zanimanje povsem praktično," razlaga profesor na II. gimnaziji Maribor Saša Mikić.
Datum 26. oktober 2024 06:54
V nadaljevanju preberite:
- Je Evropska unija naredila dovolj, da bi ustavila vojno v Ukrajini? Je ta lahko povod za tretjo svetovno vojno? Kakšno je stališče EU glede vojne med Izraelom in Palestino? Ali umetna inteligenca ogroža demokracijo? Ali podpirate poroke istospolnih partnerjev in njihove posvojitve otrok?
Ta vprašanja so dijaki iz 27 držav v Evropskem parlamentu postavili njegovi podpredsednici Sabine Verheyen.
- Tam so bili tudi dijaki II. gimnazije Maribor in s podpredsedničinimi odgovori niso bili zadovoljni. “V debati o demokraciji v Evropskem parlamentu sta podpredsednica in vodja pravne službe utišala vsakogar, ki se ni strinjal z njunimi pogledi, ter zavrnila njegovo mnenje kot napačno. V demokraciji bi moral vsak imeti prostor, da pove, kar misli. Toda v Evropskem parlamentu smo v debati o demokraciji videli, da to ni res,” eden izmed naših sogovornikov izpostavi ironičen paradoks.
- Kako lahko mladi vplivajo na prihodnost Evropske unije? Ali v svetu, kjer so informacije na voljo vsak trenutek, znajo razbrati "fake news"? Imamo v Evropski uniji slepe pege, ko gre za udejanjanje človekovih pravic? In katerih tem bi se lotili najprej, če bi se sami znašli v vlogi evropskih poslancev? Odgovarjajo štirje dijaki II. gimnazije Maribor in njihova profesorja.
- Je Evropska unija naredila dovolj, da bi ustavila vojno v Ukrajini? Je ta lahko povod za tretjo svetovno vojno? Kakšno je stališče EU glede vojne med Izraelom in Palestino? Ali umetna inteligenca ogroža demokracijo? Ali podpirate poroke istospolnih partnerjev in njihove posvojitve otrok?
Ta vprašanja so dijaki iz 27 držav v Evropskem parlamentu postavili njegovi podpredsednici Sabine Verheyen.
- Tam so bili tudi dijaki II. gimnazije Maribor in s podpredsedničinimi odgovori niso bili zadovoljni. “V debati o demokraciji v Evropskem parlamentu sta podpredsednica in vodja pravne službe utišala vsakogar, ki se ni strinjal z njunimi pogledi, ter zavrnila njegovo mnenje kot napačno. V demokraciji bi moral vsak imeti prostor, da pove, kar misli. Toda v Evropskem parlamentu smo v debati o demokraciji videli, da to ni res,” eden izmed naših sogovornikov izpostavi ironičen paradoks.
- Kako lahko mladi vplivajo na prihodnost Evropske unije? Ali v svetu, kjer so informacije na voljo vsak trenutek, znajo razbrati "fake news"? Imamo v Evropski uniji slepe pege, ko gre za udejanjanje človekovih pravic? In katerih tem bi se lotili najprej, če bi se sami znašli v vlogi evropskih poslancev? Odgovarjajo štirje dijaki II. gimnazije Maribor in njihova profesorja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
