Predsedniška bralna značka

V ponedeljek je Drago Jančar prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko literaturo. Čeprav je to nagrada za opus, je avtor sam pripomnil, da ga je očitno doletela predvsem po zaslugi zadnjega romana, In ljubezen tudi. Ob razglasitvi nagrade marca letos se je razglasilo tudi, da je roman fasciniral avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellna, ki ga je prejel za darilo od slovenske veleposlanice. Nagrajenca izbira strokovna žirija in ne predsednik, vendar je ta osebno počastil podelitev in povedal, da zdaj kot obdarovalec sam širi to pomembno knjigo.
Ko so na začetku pandemije slovenski mediji objavili novico o nagradi, se je odzval tudi slovenski predsednik. Na instagramu je objavil fotografijo sebe s telefonsko slušalko na ušesu, zraven pa pripisal: "Takoj ko sem izvedel, da bo Drago Jančar prejel pomembno avstrijsko državno nagrado, sem ga poklical. Navdušen sem. Ne samo zaradi še enega priznanja velikanu naše književnosti, ampak tudi zato, ker take novice razumem kot znak, da bo enkrat spet vse lepo in prav. Navdušen sem tudi, ker v tem norem času to deluje tako navdihujoče normalno in pomirjujoče - čeprav je izjemno."
Diplomatsko podarjanje knjig ni nepomembno in Jančarjeve knjige so po teh poteh prišle že marsikam. Borut Pahor se je predlani udeležil francoskih slovesnosti ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne. Voditelji so bili povabljeni, da Knjižnici miru podarijo knjigo, ki predstavlja sporočilo miru, in slovenski predsednik je podaril roman To noč sem jo videl. Res pa ga Francozom takrat ni več bilo treba odkrivati, saj je leta 2014 Jančar zanj prejel nagrado za najboljšo v francoščino prevedeno leposlovno delo.
Ko je bil Bill Clinton s soprogo in hčerko na obisku v Sloveniji, je sin takratnega slovenskega predsednika Janeza Drnovška podaril Chelsea Clinton angleški prevod romana Posmehljivo poželenje. Roman o sodobnem slovenskem pisatelju z melanholičnimi popadki na nekakšnem begu - rezidenci v New Orleansu se je zdela domiselna in duhovita izbira, vseeno pa nas poročila o recepciji Clintonovih niso dosegla. Res pa Clintonovi niso sloveli kot bralci dobre literature. Med vsemi knjigami na svetu se je ameriški predsednik fotografiral ob branju Coelhovega Alkimista.
Diplomatsko podarjanje knjig je pomembno, ampak še bolj pomembno je, da jih obdarjenci preberejo. Avstrijci nimajo prvič sreče - no, pameti, saj si jih, tako kot mi, volijo sami - s predsedniki, ki so resni bralci. Maja Haderlap zna povedati, da jo je nekega lepega dne poklical takratni avstrijski predsednik Heinz Fischer in ji dejal, da je prebral Angela pozabe in da bi se rad srečal z njo na njenem osebnem in romanesknem terenu. In je res prišel v Lepeno, neuradno in brez fotografov. Potem je imela v avstrijskem parlamentu dolgo, nekajurno predavanje o slovenski manjšini, predlani pa, že na Van der Bellnovo vabilo, osrednji govor ob stoletnici Avstrije.