19. februar 1972
Umetne trepalnice in pisana žoga
V Beogradu na Terazijah je zunanjetrgovinsko podjetje Tehnoavto pripravilo skupaj s centrom za gospodinjstvo reprezentančno razstavo otroških igrač, uvoženih pretežno iz NDR. Razstavljenih je blizu 230 plišastih, plastičnih, lesenih in kovinskih igrač - lutke, žoge, živali, železnice, avtomobili, roboti in drugo. Ko so bila vrata še zaprta in je bila razstava odprta za predstavnike tiska in vzgojnih ustanov, so pred izložbo čakali bodoči gledalci. Opazil sem elegantno oblečeno mater z otročičkom v modri bundi (ki velja 350 dinarjev) in ob njej mater z otrokom v zakrpani obleki, vendar s prav tako hrepenečim pogledom kot ga je imel otrok v bundi. Otroci so enaki in to je povod za razmišljanje.
Navadna plastična žoga velja blizu 15 dinarjev, plišasti medvedek ali muca 65, sen vsakega otroka - konjiček, pa celo 450 din. Morda bo kdo od nas mogel kupiti otroku takšnega konja, toda vprašamo se, ali bo tisti otrok v zakrpani oblekci lahko dobil vsaj pisano žogo. Starši so pripravljeni žrtvovati se, da bi otroku kupili igračko, toda če je treba izbirati med kruhom in igračko, bodo izbrali kruh.
Morda je to brez haska, vendar postavimo vprašanje: ali je igračka razkošje, ali vzgojno sredstvo. Komu je namenjena draga otroška igrača? Sodeč po ravnanju pristojnih organov, je igrača luksus, ker je njen uvoz obremenjen s carino med 12 in 35 odstotkov, to je enako kot za umetne trepalnice in druge luksuzne izdelke. Če k visoki carini prištejemo še visoko trgovinsko maržo, potem je normalno, da je igračka izjemno draga za povprečnega jugoslovanskega potrošnika, da sploh ne govorimo o revnejših.
Večina staršev, katerih osebni dohodek je komaj nekaj nad tisoč dinarjev, ne more kljub najboljši želji in velikim odpovedim osrečiti svojega otroka in mu kupiti vsaj delček tistega, kar si tako hrepeneče ogleduje v izložbi. Vprašamo se, kdaj se bodo naši proizvajalci domislili in začeli izdelovati otroške igrače. Sedaj imamo samo Mehanotehniko v Izoli, 25. maj v Rasi in še nekatere manjše proizvajalce. Slednji močno zaostajajo za znanimi proizvajalci igrač na svetu in ne pokrivajo niti potreb našega tržišča, niti želja naših malčkov niti možnosti naših žepov.
Stane Kavčič v Planici
Mamutska skakalnica v Planici, kjer bo konec marca prvo uradno svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, je včeraj sprejela visoke goste. Obiskali so jih predsednik IS SRS in predsednik častnega organizacijskega odbora Stane Kavčič, predsedniki gorenjskih občin in predstavniki republiških institucij, ki bodo skrbele za prevoz, zveze, protokol in druge pomembne naloge.
Letošnji planiški praznik v poletih na smučeh bo doslej največja tovrstna prireditev ne le pri nas, ampak v svetu nasploh. Na fotografiji: Staneta Kavčiča pozdravljata ob prihodu v Planico graditelj nove mamutske skakalnice Lado Gorišek (v sredini) in predsednik organizacijskega komiteja Niko Belopavlovič (na levi).
(Večer, 19. februar 1972)
20. februar 1972
V "luknji" bo banka
Od podpredsednika mariborske občinske skupščine Milivoja Raiča, dipl. inž., smo izvedeli, da bo svet za komunalno gospodarstvo mariborske občinske skupščine že v ponedeljek razpravljal o tem, ali lahko na prostoru ob Svetozarevski cesti, kjer bi že morala stati veleblagovnica Veme, zgradi svojo poslovno zgradbo kreditna banka Maribor.
Banka je že imela odobreno lokacijo za novo stavbo na križišču Svetozarevske ulice in Partizanske ceste, vendar se je pokazalo, da ji bolj ustreza že omenjena lokacija, s katero bi celo prihranila okoli štiri milijone din. Denar za gradnjo nove poslovne stavbe banka praktično že ima, saj ga je zbirala nekaj let.
O novi lokaciji poslovne zgradbe kreditne banke Maribor bo gotovo sklepala že na prihodnji seji tudi mariborska občinska skupščina, in če bo njen sklep pozitiven, bodo začeli graditi novo bančno hišo januarja 1973.
Vsekakor bi bilo dobro, če bi občinska skupščina sprejela pozitiven sklep, ker bi s tem pri izgradnji novega središča mesta naredili znaten korak naprej, po drugi strani pa bodo v novi bančni palači našle prostor verjetno tudi nekatere druge dejavnosti, ploščad med novo zgradbo SDK in kreditne banke pa bo slednjič prav tako primerno urejeno.
N. Šoštarič
20. februar 1972
Pohorje: sreča v nesreči
Konec smučarske sezone je zaostril že itak neprijetne razmere na mariborskem Pohorju, na katere smo že neštetokrat zaman opozarjali. Že tradicionalno slabo steptanim smučiščem (preteklo nedeljo recimo do enih ni bila steptana niti otroška proga, čeprav je bilo veliko novega nevarnega težkega snega!) so se pridružili nevarni jarki kot posledice raznih tekmovanj in nihče jih ne poravna. Naj o zlomih nog ne pišemo vedno znova.
Predvčerajšnjim je pokazala zobe tudi tehnika: popoldan je popustila vzmet enega od bobnov na vlečnici Habakuk, pa se je sidro vleklo po snegu do zgornjega kolesa in ker ni bilo nikogar zgoraj, da bi žičnico ustavil, se je sidro zavrtelo, žico napelo, jo zasukalo okrog stebra, potem pa, ko se je odvrtelo, je dobilo tolikšno vrtilno hitrost, da se je zasukalo okrog smučarja, ki je prišel mimo, se zavrtelo okrog njegovega telesa, ga potegnilo navzgor - z glavo navzdol - in šele zadnji trenutek se je žica utrgala, mož pa je obležal na snegu brez hujših poškodb. Kaj, če bi se žica zavrtela okrog njegovega vratu?
Ob tem se kajpak vsiljuje vprašanje, zakaj nihče ne ukrepa po 3. členu občinskega odloka, ki predvideva zapiranje prog, če za normalno smučanje niso primerne?
O. Klipšteter
21. februar 1972
Italija: sneg do tretjega nadstropja
V Italiji že dva dni dežuje, snežni meteži pa so odrezali severozahodni del Italije od drugih krajev. V metežih je umrlo najmanj pet ljudi. Zaradi plazov je v zadnjih osmih dneh umrlo 12 ljudi, ni pa še podatkov o mrtvih v prometnih nesrečah, ki so bile posledica neurja.
Ponekod je sneg visok deset metrov, drugod je voda poplavila polja in ceste. Najhuje so prizadete vasi blizu Aoste. Sneg sega, kot poroča UPI, do tretjega nadstropja in večina prebivalcev se pripravlja, da gre na varno. Plazovi in zemeljski vdori so zaprli več glavnih cest na severu Italije, več smučarskih središč je odrezanih od sveta. Zahodno od Torina je zapadlo v dvanajst urah več kot 130 cm snega, v nekaterih delih Italije pa je neprekinjeno deževalo 80 ur.
22. februar 1972
Koliko smo dolžni
Kot piše beograjski NIN je vsak Jugoslovan v povprečju dolžan tujini 117 dolarjev. To številko dobimo, če skupno vsoto jugoslovanskih dolgov inozemstvu delimo s številom prebivalcev.
Po podatkih iz leta 1970 smo bili največ dolžni ZDA in to 274 milijonov dolarjev, ZR Nemčiji (158 milijonov dolarjev) in svetovni banki. Naša velika upnika sta bila tudi mednarodni monetarni sklad, ki smo mu 1970 dolgovali 65 milijonov dolarjev in pa Italija, ki smo ji bili dolžni 90 milijonov dolarjev. Naši dolgovi inozemstvu znašajo trenutno okrog 2,5 milijarde dolarjev.
Jugoslovanski dolgovi so spet predmet debat, kajti prihaja čas, ko jih je treba vračati. Član ZIS Dušan Gligorijevič je pred kratkim v zvezni skupščini povedal, da je v obdobju 1971-1975 potrebno vrniti okrog 68 odstotkov kreditov, polovico od tega pa v prvih dveh letih. Z nekaterimi upniki nam je uspelo skleniti dogovor o ublažitvi dospelih obveznosti, toda kljub temu nas bo, kot opozarjajo strokovnjaki zaradi zadolževanja v inozemstvu še zelo bolela glava.
23. februar 1972
Naš konzul vohun
Končana je preiskava in vložena je obtožnica zoper bivšega jugoslovanskega konzula Alekso Kapičiča, 42. Bivši konzul je v priporu, obravnava bo 23. marca. Obtožen je vohunstva. Od januarja 1970 do marca lani je, potem ko je prosil za politični azil v tuji državi, izdajal pripadnikom obveščevalne službe te države uradne in zaupne podatke, do katerih je imel dostop, ko je delal kot pripadnik državne varnosti in pozneje kot jugoslovanski konzul.
24. februar 1972
Spomenik NOB na Trgu svobode
Sestala se je komisija za urbanizem pri oddelku za gradbene in komunalne zadeve. Predsednik komisije Mirko Žlender je člane najprej seznanil s tem, da je končno uspelo najti investitorja za "Vemino jamo" pri hotelu Slavija. Kreditna banka Maribor je namreč sporočila, da bi bila pripravljena na tem mestu zgraditi svojo poslovno zgradbo. Sledila je razprava o lokaciji spomenika NOB. Prisotni so menili, da tak spomenik vsekakor spada v središče mesta in na prostor, kjer so proslave in politične manifestacije. Zato nista primerna prostora na Leninovem trgu in na križišču Ljubljanske ulice in Ulice Moše Pijada, ki jo je predlagala posebna komisija pri občinski konferenci zveze borcev Maribor. Komisija se je po daljši razpravi končno odločila, da je edini primeren prostor na Trgu svobode.
T. Ivič
