Pred 50 leti v Večeru: Umrl je obžrt od črvov

Zgodba s Kozjanskega, ki je pretresla bralce.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Franc Kramer
11. september 1971

Kitajska delegacija v Gorenju

Kitajska gospodarska delegacija pod vodstvom ministra za lahko industrijo Chien Chikaunga je včeraj opoldne obiskala velenjsko Gorenje. Direktor za tehnične posle Oskar Pistor je goste seznanil s proizvodnjo in razvojem podjetja, nato pa jim je razkazal tudi tovarniške objekte. Kitajske gospodarstvenike je nato Gorenje zadržalo na kosilu v hotelu Paka.

-jv-

14. september 1971

Izvršni svet o ravnanju dr. Petriča

Na seji izvršnega sveta je dr. Ernest Petrič obvestil člane o svojem ravnanju v zvezi z akcijo 25 poslancev in predlaganjem kandidatov za predsedstvo SFRJ. Pojasnil je, da v pripravah za akcijo ni sodeloval, da pa ga je skupina poslancev naprosila, naj sprejme kandidaturo za člana predsedstva SFRJ. Dal je svoj pristanek pod pogojem, da predhodno konzultira družbeno-politične dejavnike v republiki. Ker je že na prvem sestanku s predstavnikom skupščine SR Slovenije Sergejem Kraigherjem dobil odklonilen odgovor, je odstopil od kandidature in to svoje stališče pismeno sporočil predlagateljem.

Člani IS so ocenili ravnanje dr. Ernesta Petriča kot neprimerno, čeprav je dal samo začasni pogojni pristanek na kandidaturo. Dr. Ernest Petrič se je strinjal s takšno oceno in in poudaril, da nikakor ni mislil obiti družbeno-političnih organizacij ter da je, ko je slišal za prvo odklonilno stališče, kandidaturo takoj preklical. Člani IS so, upoštevajoč celotno njegovo dejavnost v izvršnem svetu, in okoliščine, v katerih je sprejel odločitev o kandidaturi, izrazili zaupanje v njegovo nadaljnje delovanje kot člana izvršnega sveta. /.../

14. september 1971

Starši v zadregi

Letošnji prvošolčki se učijo novo matematiko. Pedagoški strokovnjaki sicer zatrjujejo, da se je to novo matematiko veliko lažje naučiti kot staro računstvo. Kljub temu se bo najbrž tudi pri novi matematiki dogajalo to, kar se dogaja že od začetka osnovnega šolanja in najbrž povsod po svetu, da bodo malčki na tej prvi stopnici k učenosti potrebovali pomoč svojih staršev. Posebno tisti, ki so v šoli boječi in ne upajo povedati učitelju, da tega in onega niso razumeli.

Večina majhnih učencev se najtežje nauči računanja in branja. Pri pisanju je nekoliko laže, tam pomagajo tudi roke. Letos starši ne vedo, kako pomagati otrokom pri osvajanju prvega znanja iz matematike, saj jim je ta matematika nova in tuja. Zlasti starši v mestih in industrijskih središčih, ki posvečajo več časa svojim šolarjem - mnogi podeželski starši za pomoč pri učenju nimajo časa, celo otroke so prisiljeni vpregati v delo na zemlji in pri živini - bi prav gotovo pozdravili izdajo poljudno napisanega priročnika za novo matematiko v preprosti, ceneni izdaji. Če bo namreč nova matematika dobila mesto v našem šolstvu, bodo nujno morali vsaj nekaj vedeti o njej tudi starejši občani, za katera šolska vrata niso več odprta.

Vsekakor bodo mladi in starejši rodovi tudi v prihodnje živeli na istem življenjskem prostoru in skupaj reševali tekoča gospodarska, politična in socialna vprašanja. Zaradi življenjske nujnosti bodo morali najbrž eni in drugi poznati stare in nove poti do matematičnih rezultatov. Priročnik za starše bi bil prav gotovo dobrodošel vsem, ki jim ni vseeno, kakšni so učni uspehi otrok, in ki imajo možnost, da svojim šolarčkom pomagajo preko začetnih težav.

-er

15. september 1971

Živega so žrli črvi

Pred tednom smo pisali o tem, da so v celjsko bolnišnico z rešilcem pripeljali popolnoma sestradanega in onemoglega starčka Miha Štukla iz Golobinjeka pri Podčetrtku. Od gležnja pa do kolena so mu črvi do kosti razžrli levo nogo, ki jih je bilo ob prevozu v bolnišnico okoli pol kilograma.

60-letni Miha je že dalj časa sam ležal v stari bajti, ki ni primerna niti za živali, kaj šele za človeka. Rešilcem, ki so prišli po njega, se je ob prihodu v bajto odprl strašen prizor. Soba je bila popolnoma onesnažena s človeškimi odpadki, v kotu pa je med starimi cunjami popolnoma sestradan ležal starček. Iz cunj mu je visela noga, ki je bila do kosti razžrta od tisoče črvov, ki so gomazeli pred njihovimi očmi. Po stenah je razpredena pajčevina, na podu skače vse polno bolh, iz kotov pa se svetijo očli podgan.

V bolnišnici so mu amputirali nogo, a pomoč je prišla prepozno. V celjski mrtvašnici ležijo njegovi posmrtni ostanki, mrliška veža sameva, le krsta pokojnega siromaka je položena na nosila in čaka, da jo grobarji odnesejo na pokopališče.

Radi se sklicujemo na Kozjansko kot nekak rezervat revščine, zaostalosti in nerazvitosti na slovenskem območju. Nedvomno je, da je v tem veliko resnice.

Vprašajmo pa se, ali je širša skupnost dovolj storila za izboljšanje življenja ostarelih oseb, ki so potrebne pomoči. Ali je res samo revščina na Kozjanskem kriva, da stari onemogli ljudje zapuščeni umirajo v veliki revščini in trpljenju?

Štuklov Miha ni bil revež, še manj pa njegovi svojci in sosedje. Živel je sredi vasi ob cesti, kljub temu pa sam in zapuščen. Je zadostno opravičilo sosedov, ki izjavljajo, da je bil pač samosvoj, da se je branil pomoči? /.../

I. Ivačič

15.september 1971

"Nisem izstopil iz ZK in sindikata"

Stojan Požar, predsednik komisije za volitve in imenovanja, je predlagal na včerajšnji skupščini sklep, s katerim naj se ne imenuje za ravnatelja tehniške kmetijske šole v Mariboru mag. Franc Goličnik, dipl. ing. agronomije. Sklep komisije je utemeljil s tem, da je Franc Goličnik izstopil iz zveze komunistov in in zveze sindikatov in da zato ne more biti ravnatelj šole.

Odborniki so brez razprave sprejeli sklep z desetimi vzdržanimi glasovi. Ko so sklep potrdili, se je oglasil odbornik Marjan Dolenc in predlagal, da se vseeno naj razčistijo pojmi, zakaj se Goličnik ne imenuje za ravnatelja. Omenil je, da so odborniki med odmorom dejali, da je vzrok za neimenovanje zemljišče, ki ga kmetijska šola ni hotela odstopiti za pedagoško akademijo (PA).

Stojan Požar je nato povedal svoje osebno mnenje: "Spor o zemlji, kjer naj bi se gradila PA, je posledica neimenovanja."

Pri skupščini smo še zaprosili za izjavo mag. Franca Goličnika: "Nisem izstopil iz zveze komunistov, ampak že nekaj časa nisem plačal članarine. Izstopne izjave nisem nikoli dal niti za ZK niti za sindikat. Na sestanke ZK nisem bil vabljen. Sem privrženec socialističnih nazorov že od mladih nog."

Kaj pravijo na komiteju mestne konference ZKS Maribor in na občinskem sindikalnem svetu?

ZK: "Mag. Franc Goličnik, dipl. inž., ni hodil na sestanke osnovne organizacije ZK že od leta 1969, od takrat pa ni plačeval tudi članarine. Osnovna organizacija ga je zaradi tega izključila iz članstva ZK 20. maja 1971."

Sindikati: Osnovna sindikalna organizacija tehniške kmetijske šole je sporočila občinskemu sindikalnemu svetu, da je mag. Franc Goličnik izstopil iz sindikata.

Borko De Corti

22. september 1971

Kdo je kriv za nesporazum?

Nekaj nesporazuma je bilo zaradi formulacije načina, kako je Franc Goličnik, bivši vršilec dolžnosti ravnatelja kmetijske tehniške srednje šole, nehal biti član ZK.

Sedaj je ugotovljeno, kako je bilo: Franc Goličnik ni izstopil iz ZK, kot je obrazložil na seji občinske skupščine podpredsednik Stojan Požar, tudi ni bil izključen, kot nam je naslednji dan povedala uslužbenka na komiteju mestne konference ZK Maribor, ampak ga je oddelek ZK na šoli črtal iz članstva, kot je včeraj pojasnil na zboru delovne skupnosti Miran Potrč, sekretar komiteja mestne konference ZK.

Smo potemtakem za nesporazum res krivi časnikarji?

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta