26. november 1973
Vrnite nagrado!
Simon Wiesenthal, človek, ki je znan kot vztrajni iskalec pobeglih nacističnih zločincev iz minule vojne, je pozval avstrijskega znanstvenika profesorja Konrada Lorenza, dobitnika letošnje Nobelove nagrade za fiziologijo, naj vrne to priznanje. V odprtem pismu ga je spomnil, da se je 1940 zavzemal za "eliminiranje etično manj vrednih", kar je imelo za posledico množično ubijanje več milijonov ljudi, povečini Židov.
26. november 1973
Umetna ledvica poslej tudi v Mariboru
Gostom, predstojnikom oddelkov in šefom odsekov so v soboto v mariborski bolnišnici pokazali novi radioizotopni laboratorij in umetne ledvice, dve izredno pomembni enoti internega oddelka, na kateri je bolnišnica že dolgo čakala. Med gosti majhne slovesnosti, ko je vodstvo bolnišnice "uradno" sporočilo, da sta obe enoti izročeni namenu, so bili tudi prim. dr. Srečko Koren, predsednik socialnozdravstvenega zbora skupščine SR Slovenije, prof. dr. Bojan Varl, predstojnik inštituta za nuklearno medicino kliničnih bolnišnic v Ljubljani, in Karmen Langus, predstavnica sveta za zdravstvo in socialno varstvo občinske skupščine Maribor. Radioizotopni laboratorij bo služil tudi drugim oddelkom bolnišnice, ne samo matičnemu, kot vir dragocenih podatkov pri določanju diagnoze za različna obolenja, v enoti, kjer so umetna ledvica (naenkrat so lahko na zdravljenju 4 bolnik) pa bodo zdravili kronične ledvične bolnike. "Predolgo smo čakali na ta trenutek," je dejal ob otvoritvi predsednik sveta mariborske bolnišnice prim. dr. Janez Kokalj. Omenil je, da je bilo vzrokov za to več, in sicer v zvezi s konceptom nadaljnje izgradnje mariborske bolnišnice. Novi enoti internega oddelka sta veljali 3,090.600 dinarjev (oprema in zgradba). M.G.
Več dela za pridne roke
V soboto so v občini Lenart svečano odprli novo tovarno aluminijastih radiatorjev, ki jo je v tej najmanj razviti slovenski občini zgradila Mariborska livarna. Otvoritve se je udeležil tudi predsednik republiškega izvršnega sveta Andrej Marinc in v priložnostnem govoru poudaril, da je začela
politika razvijanja manj razvitih že dajati prve sadove.
Na sliki: Andrej Marinc (na sredi) med ogledom nove tovarne pri Lenartu.
Foto: Danilo Škofič
(Večer, 26. novembra 1973)
27. november 1973
Po sledovih zločina
Partizanskega pesnika Ivana Gorana Kovačiča je 12. julija 1943 s strelom v glavo ubil Borislav Blagojevič. Po njegovih sledovih je šel reporter zagrebškega Vusa Mario Profaca in tega vojnega zločinca zasledil v lokalu Sarajevo v Bruslju. Od tedaj, ko je Belgija odbila zahtevo naše države po izročitvi Bora Blagojeviča, se je ta pričel na vse kriplje hvaliti, kako je ubil tega legendarnega partizanskega pesnika. Bora Blagojevič je s svojo "letečo četo" zverinsko umoril več partizanov, ki so se v času pete sovražnikove ofenzive prebili iz obroča. Obstajajo tudi podatki, da je Blagojevič sodeloval pri umorih dveh članov angleške vojne misije, ki je bila leta 1943 pri vrhovnem štabu NOV. Potem ko je leta 1945 emigriral iz Jugoslavije najprej v Italijo, zatem pa v Francijo in Belgijo, je postal Bora Blagojevič predsednik četniške organizacije KJV Draža Mihajlovič, ki deluje v Belgiji.
27. november 1973
Jubilejna značka
Zvezni odbor za proslavo 30-letnice II. zasedanja AVNOJ je dal pobudo za izdelavo jubilejne značke. Likovno rešitev za to značko je izdelal akademski slikar Božidar Jakac iz Ljubljane, ki je bil tudi med udeleženci zasedanja AVNOJ. Jubilejno značko bo moč že v prihodnjih dneh dobiti v vseh krajih naše države.
27. november 1973
Poštni nabiralnik - brez dna!
Na vogalu hiše v Maistrovi in Cankarjevi ulici v Mariboru je rumeni poštni nabiralnik dva dni "prepuščal" vsa pisma in razglednice, ki so jih Mariborčani metali vanj. Neznani uničevalci so mu namreč odtrgali dno, tako, da so pisma in razglednice padala skozenj na pločnik. Tisti, ki so to opazili, so z negodovanjem obsojali početje neznanih uničevalcev in pisma zaupali pač nepokvarjenim nabiralnikom. Marsikdo pa je pismo vrgel skozi odprtino, ne da bi pogledal ali je ostalo v nabiralniku. Upajmo, da so do danes pri PTT že zvedeli za okvaro in nabiralniku spet pritrdili dno. B.P.
28. november 1973
Na Pohorju 20 cm snega
V noči od nedelje na ponedeljek je na Pohorju zapadlo 20 cm novega snega. Kot so nam povedali pri Pohorski vzpenjači, bo danes možna smuka, obratovali bosta vlečnici Bellevue in Stolp. Če se bo sneg zadržal še čez praznike, bodo tega seveda najbolj veseli smučarji, saj bodo tudi takrat vlečnice obratovale. (sš)
28. november 1973
Ukaz vrhovnega poveljnika
"V čast dneva republike izstrelite 28. novembra v glavnem mestu socialistične federativne republike Jugoslavije, v Beogradu, petnajst salv iz 24 topov, v glavnih mestih socialističnih republik - Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Skopju in Titogradu, kakor tudi v Jajcu, kraju, kjer je bilo II. zasedanje AVNOJ - pa deset salv iz 12 topov." Vrhovni poveljnik oboroženih sil SFRJ maršal Jugoslavije Josip Broz Tito
28. november 1973
Gradil bo Westinghouse
Odločitev o izbiri izvajalca del pri gradnji naše prve nuklearne elektrarne v Krškem, s katero so odlašali že nekaj mesecev, bo danes dokončno sprejeta. Opoldne se bosta na ločenih sejah v Zagrebu in Krškem sestala delavska sveta investitorjev - in potrdila sklep, da bo NE Krško gradila ameriška družba Westinghouse. Za izvajalca sta se sicer ponudila tudi General Electric (ZDA) in Kraftwerk Union-Siemens (ZRN). Popoldne bodo nato predstavniki obeh delavskih svetov na skupni seji podali poročilo, zvečer pa bodo v Krškem s predstavniki Westinghousa ze podpisali pogodbo o prednaročilu (lettre of intent). Podpis pogodbe je pomemben, ker bodo od tistega trenutka stekli roki za gradnjo. Westinghouse je v ponudbi zagotovil, da bo nuklearka zgrajena v 60 mesecih od podpisa pogodbe, torej do konca decembra 1978. Nuklearna elektrarna, ki bo stala v bližini Krškega ob levem bregu Save, bo imela 615 megavatov moči. Gorivo zanjo (uranov dioksid) bomo dobivali iz rudnika v Poljanski dolini, obogatili pa ga bodo v tujini. Pridobljeno električno energijo si bosta po polovici delila slovensko in hrvaško elektro gospodarstvo. B. MAKSIMOVIČ
1. december 1973
Nova streha za milico
Ob navzočnosti republiškega sekretarja za notranje zadeve Marjana Orožna in številnih drugih gostov so v Vošnjakovi ulici nasproti sodnega poslopja slovesno odprli novo stavbo, v katero se bo še ta mesec preselila postaja milice Maribor. Investicija je veljala skoraj 10 milijonov dinarjev, sredstva pa je poleg skupščine občine Maribor prispeval tudi republiški sekretariat za notranje zadeve. Mariborska milica je takšno poslopje nujno potrebovala, saj je vsa leta doslej delala v neprimernih prostorih. Z novimi prostori bodo dane tudi možnosti za nekatere nujne spremembe v organizaciji dela postaje milice Maribor. Ob otvoritvi je govoril dosedanji načelnik UJV Maribor Branko Bračko, ki je bil te dni imenovan za podsekretarja v republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS. Trak na vhodu v novo poslopje postaje milice je prerezal podpredsednik mariborske občinske skupščine Vitja Rode. V.B.
