Večer
25. februar 1972
Nixon prvič med množico
Pogovori ameriškega predsednika Nixona s kitajskimi voditelji potekajo zelo pozitivno. Določeni sta bili dve uri za pogovore, a so trajali štiri ure in že dolžina kaže, da so uspešni. Povrh tega je Ču En Laj včeraj prišel na pogovor v Nixonovo rezidenco, kar je zelo prijateljska gesta in posebnost, ker sta bila prva dva pogovora v uradnih prostorih. Ču En Lai je bil včeraj zelo prijateljsko razpoložen, dovolil je, da so ju fotoreporterji z Nixonom slikali skupaj in jih spodbujal, naj slikajo Nixona, ker je gost. Snemalci so smeli za kratek čas tudi v sobo, kjer so bili pogovori.
Sestava ameriške delegacije je bila taka, da je moč sklepati, da so govorili o Tajvanu. Tudi na kitajski strani ni bilo več predstavnika vojske. Prišla je šefinja protokola, ki veliko ve, kako bi kazalo uravnati stike med obema državama, tudi če bi Američani še podpirali Tajvan. Zvečer je bil Nixon na veliki športni prireditvi, prav tam, kjer se je pred enim letom začela "pink- pong diplomacija" z gostovanjem ameriških namiznoteniških igralcev. Tudi tokrat je spremljal gosta Ču En Laj, kar mu sicer ne bi bilo treba, vendar s tem poudarja pozornost, ki jo dajejo Kitajci obisku. Nixonu je ploskalo v pozdrav 18.000 ljudi. To je bila prva priložnost, da je imel neposreden stik s kitajskim ljudstvom.
Po načrtu bo Nixon danes obiskal veliki kitajski zid, čeprav je včeraj v Pekingu snežilo in ni gotovo, če bo mogel na pot. Pozno popoldne bodo nadaljevali pogovore.
25. februar 1972
Zapostavljeni otroci
Med šoloobveznimi otroki je v slovenskih občinah tudi nekaj takih, ki zaradi zdravstvenih ali zaradi drugih motenj v razvoju ne morejo slediti dokaj hitremu pouku v osnovni šoli. Njihove sposobnosti je mogoče razviti v posebnih šolah, kjer je v oddelkih manj učencev in je pouk bolj nazoren. Toda posebnih osnovnih šol in njihovih oddelkov je mnogo premalo in zato niso dostopne vsem učencem, ki ne uspevajo v rednih osnovnih šolah.
V nekaterih občinah se proti pomanjkanju posebnih šol in njihovih oddelkov borijo tako, da za otroke med šolskim letom poskrbijo rejniške družine v tistih krajih, kjer posebne šole so. Če so starši redno zaposleni, plačujejo del rejnine zavodi za socialno zavarovanje in del starši po svojih zmogljivostih. Drugače je s kmečkimi otroci, učenci posebnih šol. Največ otrok, ki bi morali obiskovati posebne šole, je iz socialno ogroženih kmečkih družin v gospodarsko slabo razvitih občinah. Ker rejnine ne bi zmogli niti starši niti občine, in ker je v Sloveniji le malo domov za učence posebnih šol, manj sposobni otroci obiskujejo redne osnovne šole in končujejo obvezno šolanje na nižji stopnji. Njihovi učni neuspehi zmanjšujejo učne uspehe šol, toda to obenem pomeni, da so več mladim ljudem odvzete vse možnosti za poklicno usposabljanje. Zapostavljenost slabše razvitih, manj sposobnih kmečkih otrok, prav gotovo sodi v razpravo o socialnem razlikovanju.
E. R.
25. februar 1972
Tito drugič heroj
Komunisti celjske občine, zbrani na prvi seji komiteja občinske konference, so se enotno ogreli za predlog, da se tovarišu Titu za izredne zasluge ob njegovi 80-letnici podeli drugič naziv narodnega heroja. O tej odločitvi celjskih komunistov bo občinska konferenca CK Celje seznanila zvezno skupščino.
Tudi občinska konferenca SZDL Maribor se je včeraj na seji pridružila številnim predlogom delovnih ter družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, ter predlagala, da bi predsedniku Titu drugič podelili odlikovanje narodnega heroja Jugoslavije. Konferenca je ta predlog sprejela s ploskanjem.
28. februar 1972
Časarju iz Pirana šest let
Bivšega načelnika za gospodarstvo občine Piran Jožeta Časarja so v Kopru obsodili na šest let strogega zapora, zaplembo premoženja in vrnitev 25.000 din škode občini Piran. Časar je bil vpleten v nepravilno dodeljevanje zemljišč, sodišče pa je opozorilo, da je bilo delovno okolje obtoženega Časarja precej brezbrižno in je Časarju omogočalo zlorabo uradnega položaja.
3. marec 1972
Kumrovec: Nimamo besed
Dejstva v članku L'Aurore ne ustrezajo resnici. Ni sledu niti najmanjših poškodb, kipa maršala Tita ali oskrunjenja njegove rojstne hiše. Iz knjige vtisov v spominskem muzeju maršala Tita se vidi, da muzej ni bil niti en dan zaprt za obiskovalce. To so po več urah bivanja v Kumrovcu, rojstnem mestu predsednika Tita, izjavili dopisniki francoske časopisne agencije APF, dopisnik francoskega Monda in dopisnika časopisnih agencij UPI in MENA. Novinarji so prišli v Kumrovec, potem ko je v torek pariški časopis L'Aurore objavil članek, v katerem senzacionalistično in tendenciozno trdi, da so oskrunili spomenik in rojstno hišo predsednika Tita in da so zaradi tega polovico prebivalcev Kumrovca zaprli.
Kustosinja muzeja je, podobno kot drugi Kumrovčani izjavila, da nima besed ob tej neresnici, lažna informacija pa je ogorčila tudi pristojne jugoslovanske kroge, posebno, ker se je pojavila v francoskem tisku, s to deželo pa imamo dobre in prijateljske odnose.
3. marec 1972
To se bodo zavrteli!
V dvorani C na mariborskem sejmišču bodo imeli tudi letos maturanti svoj ples kar dvakrat zapored in sicer 4. in 11. marca. Čeravno je letos na mariborskih srednjih šolah le 800 maturantov, kar je za približno 200 manj kot prejšnja leta, pa jih je vendarle preveč, da bi zaplesali skupaj, ker se teh plesov že po tradiciji udeležujejo tudi starši maturantov.
Letošnjima maturantskima plesoma posveča vso pozornost petčlanski pripravljalni odbor pod vodstvom predsednika Hermana Jaša. Že 14. leto pa je v odboru kot edini stalni član tudi letos profesorica na ekonomski šoli v Mariboru Truda Žohar. O letošnjem plesu maturantov v Mariboru nam je povedala:
"Stroški s prirejanjem maturantskih plesov so iz leta v leto višji. Tako bomo letos za dvorano, kurjavo in razsvetljavo plačali za dve soboti kar dvakrat po 6.000 dinarjev, kar je občutno več kot lani. Na željo maturantov bo sodeloval obakrat orkester Mojmira Sepeta, pel pa bo naš Mariborčan Edvin Fliser. Osnutke za dekoracijo dvorane je napravil inž. Pogorevc. Za dekoracijo, ki bo v rokah izkušenega aranžerja, bomo porabili nad 500 metrov blaga v šestih različnih barvah. Četvorko in polonezo je tudi letos naštudiral z maturanti mojster Ludvik Simončič. Tudi letos bosta na sporedu cvetlični valček in ples s kotiljoni."
Božo Podkrajšek
3. marec 1972
Javno opravičilo
V sedmi številki Katedre, z datumom 1. marec smo objavili neutemeljeno informacijo, v kateri pozivamo tovariša Borisa Godino, direktorja ČP Mariborski tisk, naj nam javno odgovori na obtožbe, izrečene na nekaterih sejah osnovnih organizacij Zveze komunistov, ki so ga obtoževale koristoljubnega prekupčevanja z mestnimi zemljišči.
Kot avtor teksta in kot odgovorni urednik lista se tovarišu Godini opravičujem zaradi nepreverjene vsebine dobljenih informacij ter se mu zahvaljujem, ker je odstopil od tožbe.
Poudarjam tudi, da je tovrstno pisanje družbeno skrajno škodljivo in ni v skladu s socialističnimi odnosi in splošnimi družbenimi normami. Škodi pa seveda tudi dobremu imenu tovariša Godine, ki pa ga v družbi vsekakor upravičeno uživa.
Odgovorni urednik Jože Zagožen
Jama bo izginila
Kot smo že poročali, je mariborska občinska skupščina na zadnji seji sklepala o usodi “Vemine jame” (na sliki), ki nam je bila toliko mesecev trn v peti. Na tem prostoru bo gradila Kreditna banka Maribor večnadstropno poslovno zgradbo, v kateri pa bodo morali biti tudi trgovinski prostori. Izpolniti pa bo morala še tudi nekatere druge pogoje.
(Večer, 3. marec 1972)
