Svoje študente sem pred pomembnimi roki vedno našla v knjižnici. Winniejina zgodba dobro povzame, zakaj. Najstarejša hči v samohranilski družini je sobico delila s še dvema sestrama, najmlajša je imela vsega štiri leta. Ker mama, brez formalne izobrazbe, ni razumela, da je študij trdo delo, da Winnie potrebuje mir, pozimi ogrevanje ter da univerza od nje pričakuje dostop do računalnika in interneta, je ta nadobudna mladenka priredila urnik – imela naj bi po deset ur predavanj dnevno, šest dni v tednu. Ves ta čas je preživljala v knjižnici ali skrita na eni od akustičnih zof, ki smo jih namestili po univerzi. Winnie je namreč odločna nevrodivergentna oseba, ki je za študij potrebovala mirno okolje in veliko časa. Danes je zaposlena v finančno svetovalnem podjetju.
Tudi sicer je bila knjižnica vedno polna. Akustične zofe in kotički za delo zasedeni. Ko smo ugotovili, da študenti vedno več časa preživljajo v kampusu, v času naraščajoče energetske revščine tudi zato, ker si doma ne morejo privoščiti ogrevanja ali hlajenja, smo podaljšali poslovanje knjižnic in dodali študijske prostore in kotičke v vseh delih stavb. Odprli smo eksperimentalni vrtec, igralne kotičke in previjalnice. Razvila se je prostovoljna varstvena skupina, v kateri smo zaposleni, od predavateljic do inštruktorjev, finančnic do kolegov iz kadrovske službe, kratkočasili otroke študentov. V Angliji namreč lahko študijsko dobo treh let študentka preseže le v izjemnih okoliščinah. Ker financiranje univerz določa tudi uspešnost študentov, so na univerzah z "dodatno vrednostjo" potrebni inovativnejši pristopi.
Kot je pred leti univerzo predstavil novinar Radia Slovenija – nastopili smo namreč v kultni oddaji Radio Ga Ga – je njihova dodana vrednost prav v izravnavanju priložnosti. Zaradi selektivnosti socialnih in javnih politik te odpirajo kulturne obrazce nepropustnosti socialnih omrežij, zato so naložbe z družbenim učinkom in kontinuirano vlaganje v kakovostno, javno dostopno visoko šolstvo zagotovljeno učinkovita sistemska protiutež družbenim nepravičnostim in neenakostim.
Tudi sicer je bila knjižnica vedno polna. Akustične zofe in kotički za delo zasedeni. Ko smo ugotovili, da študenti vedno več časa preživljajo v kampusu, v času naraščajoče energetske revščine tudi zato, ker si doma ne morejo privoščiti ogrevanja ali hlajenja, smo podaljšali poslovanje knjižnic in dodali študijske prostore in kotičke v vseh delih stavb. Odprli smo eksperimentalni vrtec, igralne kotičke in previjalnice. Razvila se je prostovoljna varstvena skupina, v kateri smo zaposleni, od predavateljic do inštruktorjev, finančnic do kolegov iz kadrovske službe, kratkočasili otroke študentov. V Angliji namreč lahko študijsko dobo treh let študentka preseže le v izjemnih okoliščinah. Ker financiranje univerz določa tudi uspešnost študentov, so na univerzah z "dodatno vrednostjo" potrebni inovativnejši pristopi.
Kot je pred leti univerzo predstavil novinar Radia Slovenija – nastopili smo namreč v kultni oddaji Radio Ga Ga – je njihova dodana vrednost prav v izravnavanju priložnosti. Zaradi selektivnosti socialnih in javnih politik te odpirajo kulturne obrazce nepropustnosti socialnih omrežij, zato so naložbe z družbenim učinkom in kontinuirano vlaganje v kakovostno, javno dostopno visoko šolstvo zagotovljeno učinkovita sistemska protiutež družbenim nepravičnostim in neenakostim.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
