Konec marca je minil še en praznik, v ospredju katerega so ženske. Pravzaprav matere. Kar je razlog, da mi ne pomeni prav veliko. Sem vesela, da se otroci spomnijo, a se šopka veliko bolj razveselim za 8. marec. Materinski dan se mi namreč zdi nekoliko diskriminatoren, kajti spoštovanje in praznik si zaslužijo tudi ženske, ki nimajo otrok, 8. marec pa mi je blizu, ker so ženske na ta dan začele svoje bitke za enakopravnost in enakovrednost. In potem tudi dobile marsikatero vojno na tem področju. Trajale so desetletja in še vedno trajajo. Po vsem svetu. Tudi pri nas.
Nazadnje dobljena bitka, vpis pravice do splava v francosko ustavo, se mi zdi še posebno pomembna. Prihaja namreč v času, ko se v dobršnem delu katoliškega sveta trudijo pridobljene pravice žensk vrniti desetletja ali celo stoletja nazaj. Tudi pri nas je občasno slišati glasove, da bi omejili pravico do splava, kar je seveda le prva stopnička pri omejevanju mnogih drugih pravic žensk.
Upajmo seveda, da smo ženske v Sloveniji toliko ozaveščene, da tega, v sodelovanju z naprednimi moškimi, ne bomo nikdar več dovolile. Čeprav z moškimi še nismo povsem enakopravne in enakovredne, vsaj na vseh področjih ne. A kaj je pravzaprav enakopravnost in enakovrednost? Ta dva pojma se po moje kar lepo prepletata, pomenila pa naj bi, da smo ženske za enako delo plačane enako kot moški, vsaj za začetek. In potem, da spol nikdar ne bi smel biti omejitev pri zaposlitvi, političnem udejstvovanju, imenovanju v različne znanstvene nazive in tako naprej. Poglejmo naokoli, da vidimo, kako je v praksi. Nič kaj obetavno, kajne, čeprav pri nas morda tudi ne več kritično.
A še večji problem se po moje skriva za domačimi štirimi stenami. Ni enakopravnost, če moški sesa prah ali celo lika. Enakopravnost je, da je obema dovoljeno enako, pa naj gre za karkoli. Delo, prosti čas, kdo in kdaj s kom kamorkoli. Če jaz rada gospodinjim po svoji lastni izbiri, on pa obrezuje živo mejo, ker to rad počne, je to že majhen znak enakopravnosti. Gre namreč za pravico izbrati, kaj bomo v svojem življenju počele. Pravica do izbire je namreč edino, kar šteje.
