Zgodovinarji ugotavljajo, da so si že Babilonci, kakšnih 4000 let nazaj, dajali novoletne zaobljube za samoizboljšanje. In čeprav razumski pogled nanje pravzaprav razkriva, da ni nobenega razloga, zakaj bi bil prav prvi dan novega leta boljši za življenjske spremembe od kateregakoli drugega dneva, so najnovejše psihološke raziskave pokazale, da obstaja kar nekaj dobrih razlogov, zakaj z novim režimom začeti prav 1. januarja. Z razumevanjem teh mehanizmov naj bi namreč povečali verjetnost, da bomo posamezniki dlje časa zvesti zastavljenim ciljem.
Raziskava YouGovAmerica razkriva, da sta bila telesna vadba in zdravo prehranjevanje najpogostejši novoletni zaobljubi za leto 2021, sledili so jima izguba telesne teže in finančni prihranki. Pandemsko leto 2020 je tudi poskrbelo, da so Američani v večji meri kot sicer tudi uresničili zadane zaobljube. Skoraj polovica (49 odstotkov) jih je izpolnila del, ne pa vseh obljub, dobra tretjina (35 odstotkov) pa jih je po lastnih navedbah izpolnila vse zaobljube. Le 16 odstotkov pa je bilo takšnih, ki so dejali, da se niso držali nobene od novoletnih zaobljub.
Obstajajo pa zanimive medgeneracijske razlike pri dajanju novoletnih zaobljub; milenijci zaobljube dajejo najpogosteje (v 38 odstotkih), sledijo jim predstavniki generacije X (29 odstotkov), medtem ko si novoletne zaobljube zastavlja le 24 odstotkov predstavnikov baby boom generacije.
In če si kar dve tretjini slednjih zadata, da bodo bolj telesno aktivni, je 55 odstotkov milenijcev prepričanih, da bodo v novem letu prihranili več denarja, 49 odstotkov predstavnikov generacije X pa, da bodo izgubili telesno težo. Je pa statistika na splošno neusmiljena - kar 80 odstotkov ljudi praviloma prekrši svoje zaobljube že do 1. februarja. Strokovnjaki ocenjujejo, da smo posamezniki na neuspeh pri tem obsojeni predvsem zaradi nerealnih pričakovanj.
