Brodník je zgodovinski roman iz življenja založnika in knjigarnarja Lavoslava Schwentnerja z Vranskega (1865–1953), ki je povezoval umetniško in ekonomsko plat založništva, urejal prvo slovensko knjigotrško revijo in vlagal v promocijske dejavnosti.
Poleg poljudnih in otroških knjig, glasbenih izdaj in notnih zapisov, raznih priročnikov in ogromnega števila prevodov iz svetovne književnosti je izdal dela vseh najpomembnejših pisateljev in pisateljic, pesnikov in pesnic slovenske moderne. Njegove izdaje so bile oblikovno dovršene z likovnimi opremami najvidnejših slikarjev tistega časa. Nekateri avtorji nastopajo kot junaki tudi v romanu Brodník, saj si je po besedah pisateljice Tanje Tuma, ki pravi, da je želela predstaviti založnika, ki je “dal življenje za knjigo”, težko predstavljati, da bi pisali roman o založniku brez avtorjev knjig in drugih sodelavcev. Ker je veliko več znanega o Schwentnerjevem poklicnem kot osebnem življenju, je pisateljica na romaneskni način prepletla oboje in ga povezala s sodobniki. Pri pisanju si je pomagala s številnimi ohranjenimi korespondencami, spomini in pričevanji, pri tem je veliko časa preživela v rokopisni čitalnici NUK.
Pisateljica, tudi sama je bila nekoč založnica, poudarja, da je želela knjigo napisati kot hommage Schwentnerju in založništvu, ki ga je postavil na slovenskih tleh, posvetila pa ga je vsem založnikom, brodnikom med umetnostjo in ekonomijo. “Zgodba Schwentnerja je zgodba vseh nas, ki smo krmarili in splavarili po teh burnih vodah.”
Bogat zgodovinski oris dopolnjujejo spremna beseda Roka Glavana in fotografije iz Schwentnerjevega življenja. Po Glavanovih besedah je bil kot založnik sila prodoren, znal je prepoznati tuje in domače avtorje, ki so primerni za trg. Če bi živel Schwentner danes, bi bil po Glavanovem mnenju zagotovo tisti, ki bi prvi uvedel spletno stran, telefonsko in internetno trženje.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
