V teh dneh, ko takšne in drugačne besede o uporu silijo k razmisleku, je ta kratki roman Dušana Jelinčiča, nagrajen na literarnem natečaju, ki sta ga ob 90. obletnici ustrelitve bazoviških junakov in stoti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu razpisali Mladika in Slovenska prosveta, aktualno branje. Ne le kot še ena osvetlitev polpretekle zgodovine primorskega ljudstva pod fašizmom, saj ta zgodba o uporu ni prikazana zgolj enoplastno, ampak z vsemi odtenki in dilemami, ki upor spremljajo. Avtor, sin legendarnega primorskega rodoljuba, tigrovca Zorka Jelinčiča, jo razgrne skozi oči pokojnega očeta, potem ko mu je ta zapustil dragoceno mapo svojih zapiskov s pomenljivim volilom: Naj svet ve!!
Ni lahka naloga pisati o svojem očetu, tudi ali še posebno če je ta šel skozi tako dramatične, travmatične preizkušnje kot Zorko Jelinčič, eden od ustanoviteljev in voditeljev ilegalne protifašistične organizacije TIGR, ki je prijateljeval z osebnostmi, kakršni sta bila znameniti alpinist in filozof Klement Jug ter padli tigrovski borec Danilo Zelen. Fašistične oblasti so Jelinčiča aretirale in ga leta 1931 pred posebnim sodiščem v Rimu obsodile na 20 let ječe. Po devetih letih strahotnega mučenja so ga izpustili, kmalu po izbruhu druge svetovne vojne pa ga spet konfinirali na italijanski jug. Med eno in drugo tragedijo, zapori in konfinacijo, se je zgrnila nanj še smrt ljubljene žene Fanice Obid, umrla je pri porodu druge hčerke.
Sin Dušan, rojen v Zorkovem povojnem zakonu, je vse te okruške očetovih zapiskov povezal v prepričljivo, pretresljivo pripoved, pri tem pa se s preprostim, stvarnim slogom po načelu manj je več spretno izognil pastem patetike in razčustvovanosti, ne da bi obšel dileme o nasilju, ubojih, samožrtvovanju znotraj upora, pa tudi o veri in komunistih, prepričanih, da imajo v zakupu edino in absolutno resnico.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
