(O KNJIGI) Edward St Aubyn: Patrick Melrose

Britanski pisatelj in novinar Edward St Aubyn velja za enega najboljših sodobnih prozaistov. A oči širše bralne javnosti so se vanj uprle šele leta 2018, ko je na male zaslone prišla petdelna televizijska adaptacija njegove mojstrovine, cikla romanov o Patricku Merlosu. To pentalogijo, za katero prejel več literarnih priznanj in bil nominiran za Bookerjevo in Guardianovo književno nagrado, je St Aubyn pisal dvajset let (romani so v izvirniku izšli med letoma 1992 in 2012), v slovenščini smo zdaj v prevodu Uroša Kalčiča dobili prve tri dele: Saj je vseeno, Slabe novice in Kanček upanja, še letos naj bi izšla tudi romana Materino mleko in Končno.

Tri- oziroma pentalogija, v kateri se lahko vsak roman bere ločeno, se osredotoča na posamezna poglavja življenja glavnega junaka, ki je v veliki meri avtor sam. Patrick je v resnici Edward. Drugi člani družine Melrose so sicer literarizirani, vendar je zgodba pretežno biografska.

Edward St Aubyn je odraščal v plemiški družini, obiskoval je Westminstrsko šolo, študiral in diplomiral pa je na kolidžu Keble v Oxfordu. A tako kot literarni Patrick je imel nasilnega očeta, ki ga je v otroštvu spolno zlorabljal. Zato je na poti v odraslost moral, tako kot njegov junak, ki se ves čas bojuje z demoni težkega otroštva in pri tem redno zapada v brezno odvisnosti, poiskati tudi terapevtsko pomoč.

Cikel romanov tako ponuja vpogled v dekadentno britansko visoko družbo, ki, kot na portalu Dobre knjige piše Lenart J. Kučič, doživlja globok identitetni in človeški razkroj. “Plemstvo, zemljiški veleposestniki ter potomci zmagovalcev industrijske revolucije in kolonialnih upraviteljev živijo v nekakšnem vzporednem svetu. Sami sebe pa še vedno vidijo kot ‘our betters’ (nekaj več), kot so jih običajni ljudje čisto resno klicali še desetletja po koncu druge svetovne vojne.” A zdaj jim ni ostalo nič drugega kot kri in izprijeno prepričanje, da se ‘odraslim prav nič ne pozna, če v otroštvu doživijo kaj neprijetnega, ampak jih to kvečjemu utrdi’.

Lenart J. Kučič v primerjavi življenja v Veliki Britaniji in Sloveniji nekoč in danes opozarja, da “so poosamosvojitvena desetletja tudi v Sloveniji omogočila akumulacijo kapitala, ki ga počasi prevzemajo posamezniki, podobni Patricku. Obremenjeni z uspehom staršev, vzgojeni v ‘nekaj več’ in obdani s privilegiji, zaradi katerih bodo lahko vse življenje ohranjali prednost pred drugimi. Patrick Melrose zato pomaga pogledati tudi v prihodnost naše vse bolj razslojene družbe. In razumeti, zakaj jo je treba preprečiti.”