Fredrick Backman, nekdanji voznik viličarja, je leta 2012 s svojim prvencem Mož z imenom Ove postal svetovna pisateljska senzacija. Zabavna in prisrčna zgodba o zagrenjenem vdovcu, ki jo je pred tem veliko založnikov zavrnilo, je postala ena najbolje prodajanih švedskih knjig. Ove je navdušil tudi slovenske bralce, ki so radi posegali tudi po Backmanovih naslednjih delih, v slovenščini imamo še romane Babica vas pozdravlja in se opravičuje, Tu je bila Britt-Marie, Mi smo medvedi, Mi proti vam, zdaj pa smo v prevodu Uroša Kalčiča dobili še Tesnobo do roba.
Tesnoba do roba je tako kot dosedanje Backmanove uspešnice, v več kot 40 državah jih je prodal več kot deset milijonov izvodov, hudomušno popisana trpka življenjska zgodba. V tem romanu jih je celo več, vsakega od nastopajočih je življenje teplo na svoj način.
Srečajo se, dotlej popolni neznanci, dan pred silvestrovim, na povsem običajnem ogledu stanovanja, ki je naprodaj. Nadležna nepremičninska agentka nepremičninske hiše Hišelovka ter potencialni kupci: upokojen par, ki kupuje in prodaja stanovanja, lezbični par, ki išče družinsko gnezdece, ker pričakuje otroka (in ob tem na Švedskem nihče ne dvigne obrvi), bogata in uspešna direktorica banke ter starka, ki domnevno čaka moža, iščočega parkirišče. Naenkrat v stanovanje plane bančni ropar z masko na obrazu in pištolo v roki, ki je predtem brezuspešno skušal priti do denarja - v brezgotovinski banki. Na begu pred policijo se zateče v stanovanje in potencialne kupce vzame za talce. Kaže, da zahteva le razkošen ognjemet, in ko ga dobi, talce izpusti. Policija vdre v stanovanje, a roparja v njem ni, najdejo le lužo krvi. Primer prevzameta lokalna policista, oče in sin, ki delujeta kot lika iz poljske risanke A je to. Eden gradi, drugi ruši. Zapisi njunih zaslišanj bi bili lahko brez škode za zgodbo tudi krajši, a to konec koncev ni bistveno. Ker v tej zgodbi namreč nič ni, kot se zdi.
Na platnicah celo piše, da niti opisu knjige ne morete verjeti. No, verjamete že lahko, to vam lahko izdam, a bistvo se skriva drugje. Zanj se morate prebiti do konca knjige, kar ni prav lahko, ker se vam bo na mnogih mestih zazdelo, da avtor izgublja nit. A je ne, le razpleta jo. In na koncu vsi koščki sestavljanke sedejo na svoje mesto - a nikakor ne tja, kjer bi jih pričakovali.
Odlična zgodba o tem, kako ne vidimo tega, kar imamo pred nosom. Ali pa nočemo videti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
