Ko so minuli torek v Univerzitetni knjižnici Maribor predstavljali monografsko mapo izjemnega ustvarjalca Bogdana Čobala, je bila velikokrat omenjena beseda “posebno”. Poseben, pravzaprav. Čobal ni želel monografije in je glavnemu uredniku založbe Dušanu Hedlu dodal nekaj sivih las s svojo posebno idejo. Da torej ne izda “klasične” monografije, pač pa monografsko mapo. Umetnikom je treba prisluhniti in zato je mapa res nekaj posebnega - ne le, da se v priloženi publikaciji avtor z življenjepisom (ki ga objavljamo) predstavi kar sam, dodan je še pogovor z umetnikom, ki odlično povzame njegovo ustvarjalnost, Čobalov opus pa predstavi tudi likovni kritik in kustos Mario Berdič Codella.
Mapi je dodanih kar 83 reprodukcij Čobalovih del, ki, tako je bilo slišati na prireditvi, omogočajo lastniku mape, da si kar v domačem okolju ustvari slikarjevo razstavo in se namesto zgolj prebiranja knjige na povsem drugačen način - lahko rečemo spet poseben - poveže z umetnikom in njegovimi deli. Mapi je poleg tega priloženo še umetnikovo izvirno delo. Izid oziroma predstavitev monografske mape v Univerzitetni knjižnici Maribor spremlja še razstava likovnih del slikarja iz zbirke Umetnostne galerije Maribor, ki bo na ogled do 15. aprila.
Čeprav je o Bogdanu Čobalu, tudi s pričujočo mapo, povedano že skoraj vse, pa velja, vsaj za pisca teh vrstic, izpostaviti predvsem njegove intervencije, ki segajo izven zgolj slikarske dejavnosti. Predvsem z njegovim ciklom Splav meduze iz leta 2020, kjer opozarja na begunsko problematiko oziroma problematiko novodobnih begunskih brodolomcev, pa nenehno kritičnost do (lokalnih) kulturno-umetniških ustanov in instalacij slabih kvalitet ter začetniških razstav. Ali pa akcijo Kulturni molk, ki bi morala biti izvedena ob vsakokratnih lokalnih volitvah. Spomnimo, s kiparko Metko Kavčič sta pred leti županu poslala paket s praznimi platni, s sporočilom, da se vse začne s praznim platnom, na ljudeh, torej tudi županih pa je, da nekaj naredi(jo). Ne nazadnje Čobal z intervencijo proti (nedavni) diktaturi oblasti nadaljuje to pomembno delo, ki bi ga lahko označili celo za aktivizem, ki se ga umetniki (žal) zelo neradi poslužujejo.
Slikar Bogdan Čobal (1942) je za svoja dela prejel več nagrad in priznanj, med drugim stanovske nagrade Društva likovnih umetnikov Maribor, Glazerjevo listino in Glazerjevo nagrado za življenjsko delo (2019). Njegov likovni opus enakovredno zastopata grafika in slikarstvo, ki se pogosto tudi prepletata.
