Čakali smo 30. julija pa nato še 3. in 4. avgusta, a Boeingova vesoljska kapsula CST-100 Starliner v nobenem od predvidenih terminov ni zapustila vzletišča v Cape Canaveralu na Floridi. Načrtovan je bil pomemben polet, sicer brez posadke, a starliner bi moral v okviru svojega drugega testnega poleta OFT-2 poleteti do Mednarodne vesoljske postaje (ISS).
Ker so se 29. julija na ruskem modulu Znanost po spojitvi z vesoljsko postajo nepričakovano prižgali potisni motorji in jo premaknili, je bil prvi polet CST-100 zamaknjen za nekaj dni, da so lahko odgovorni preučili nastalo situacijo. Toda le nekaj ur pred torkovim vzletom je Boeing sporočil, da je vesoljsko plovilo javilo “nepričakovano indikacijo položaja ventila” v pogonskem sistemu kapsule. Za Boeing in Naso je to bilo dovolj, da so se znova odpovedali vzletu, a le za 24 ur. V tem času so želeli analizirati podatke in start izvesti v sredo.
“Pustili bomo podatkom, da nas bodo vodili pri delu,” pa je po pisanju Space.com izjavil John Vollmer, podpredsednik in vodja Boeingovega programa Commercial Crew Program. “Naša ekipa si prizadeva zagotoviti varnost in uspeh te misije, zato vzleta ne bo, dokler plovilo ne bo delovalo brez težav in bodo naše ekipe prepričane, da je starliner pripravljen za letenje,” je dodal. A z novim datumom ni postregel.
CST-100 bo v orbito ponesla nosilna raketa Atlas V, oba pa bodo sedaj z vzletne ploščadi prepeljali nazaj v Nasino poslopje, kjer ju bodo natančno vzeli pod drobnogled. Po pregledu in testiranju se bodo odločili o naslednjih korakih. Že drugič bo nosilna raketa s kapsulo prepeljana z vzletišča, ta ukrep pa je nujen predvsem zaradi zaščite pred morebitnim slabim vremenom.
Kaj je boeing CST-100 starliner?
∙ V tej vesoljski kapsuli je prostora za posadko sedmih astronavtov.
∙ V orbiti lahko ostane do sedem mesecev.
∙ Namenjen je prevozu ljudi in tovora.
∙ Največja dovoljena vzletna teža kapsule je 13.000 kilogramov.
∙ Kapsula ima premer 4,56 metra in v višino meri 5,03 metra. V notranjosti je 11 kubičnih metrov prostora.
∙ Boeing je starliner zasnoval tako, da je vsako vesoljsko kapsulo mogoče uporabiti do desetkrat.
∙ Vesoljsko kapsulo je mogoče namestiti na nosilne rakete Atlas V, Delta IV, Falcon 9 in Vulcan Centaur.
Nasin Commercial Crew Program je poskrbel za finančno podporo Boeingu pri razvoju starlinerja. Leta 2020 so jim namenili 18 milijonov dolarjev, 2011. leta 93 milijonov, dodatnih 460 milijonov leta 2012, dve leti pozneje pa kar 4,2 milijarde dolarjev, pri čemer so na podoben način v zadnji fazi podprli tudi družbo SpaceX Elona Muska, ki je razvila plovilo Crew Dragon. A v nasprotju z Boeingom kapsula družbe SpaceX že obratuje in je že dostavila posadko do Mednarodne vesoljske postaje. Preden bodo v orbito s starlinerjem smeli poleteti astronavti, mora vesoljska kapsula nujno brez težav opraviti testni polet OFT-2. Prvi testni polet, ki ga je starliner izvedel decembra 2019, je zaznamovalo več resnih napak programske opreme, zaradi katerih je kapsula pristala v napačni orbiti in se ni mogla spojiti z vesoljsko postajo ter se je na tla vrnila, potem ko je dva dni krožila okoli Zemlje.
Vzrok težav s pogonskim ventilom ostaja še neznanka, a inženirji naj bi bili med možnimi vzroki navedli tudi morebitne težave s programsko opremo. Boeing je v sporočilu za javnost zapisal, da so se težave pojavile, ko so se nevihte razdivjale nad Kennedy Space Centrom, a vseeno primer spominja na težave, ki jih je imel proizvajalec letal s potniškim letalom 737 Max. Tudi tega je prizemljila napaka v programski opremi, ki so jo reševali več mesecev. Če bo tudi pri starlinerju tako, bo SpaceX še naprej dominiral v bitki za vesolje.
