Modre ženske so poznale moč splavnih zeli

Kako široko se je skozi srednji vek razmahnila samostanska medicina, koliko dobrega so različni redovniški redi naredili za bolnike in marginalne skupine ... V času razsvetljenstva so cerkveni bolniški redi z zdravniki prevzeli celostno oskrbo bolnikov. Na Slovenskem je med letoma 1855 in 1948 delovalo kar 1200 sester usmiljenk, ki so izhajale iz reda Vincencija Pavelskega. Kar 600 jih je delalo v ljubljanski bolnišnici kot medicinske sestre, ki smo jih na Slovenskem v civilnem šolstvu do druge svetovne vojne izšolali le okoli petdeset. Okoli petdeset usmiljenk je bilo specializiranih za delo instrumentark, farmacevtk in rentgenskih tehnic, okoli sto pa jih je delalo v kuhinji, pralnici, likalnici, na vrtovih ... Z novo povojno ideologijo so postale moteče. Takratna oblast jim je 8. marca 1948 z odlokom dala na izbiro: ali se v dveh urah preoblečejo v civilna oblačila in pretrgajo stike z redom ali pa zapustijo zdravstvene, karitativne in izobraževalne ustanove, v katerih so delale ali jih vodile. To se je zgodilo samo v Sloveniji. Drugod v Jugoslaviji, še posebno v Srbiji in na Kosovem, so jih sprejeli z odprtimi rokami. Pri nas pa debelo desetletje nismo imeli strokovno ustrezno izobraženega negovalnega osebja, kar je stroki, predvsem pa bolnikom, zelo škodilo."

Skriti sifilitične plešave glave

Eden največjih dosežkov medicine je bila zmaga nad kužnimi boleznimi in preučevanje gradiv je bilo silno zanimivo, pravi Zvonka Zupanič Slavec; govorila so tudi o tem, kako so kužne bolezni vplivale na način življenja in moralo. Prvi zapisi o kužnih boleznih na Slovenskem se pojavijo po križarskih vojnah v 13. stoletju in turških vpadih v 15. stoletju, beremo v monografiji. Leta 1280 je bila na obrobju Ljubljane ustanovljena prva izolirnica za gobave, t. i. njiva gobavih. V poznem srednjem veku so po slovenskih deželah poleg gobavosti pustošili tudi črne koze, kuga, trebušni tifus ... V 16. stoletju se je pojavil še sifilis, kolera pa je pobirala svoje žrtve predvsem v 19. stoletju.

Ženske so poznale prava zelišča

Dokler v monografiji ne stopimo v 20. stoletje, pod žarometi na odru medicine tako rekoč ni žensk. Toda že stoletja so med ljudstvom živele ženske, ki so pomagale pri porodih, marsikaj pa so vedele tudi o zaščiti pred zanositvijo - poznale so rastline, ki so preprečile nosečnost ali pa so povzročale splave. Znanje se je širilo in prenašalo iz roda v rod in slednjič so ga tudi krvavo plačale.
"Zgodovina človeštva je skorajda vedno zgodovina patriarhata. Kar je žensko najbolj zaposlilo, najbolj obremenilo, je bilo materinstvo. Življenjska doba, ne pozabimo, je bila kratka - okoli leta 1800 samo 33 let, sto let kasneje, 50 let. Toda med ženskami so bila znana zelišča, ki delujejo kontraceptivno, ki povzročijo močno krčenje maternice in preprečijo ugnezditev jajčne celice. Z njimi so ženske regulirale število rojstev, ker je bilo premalo hrane, premalo dobrin za preživetje.
Zmeraj me je očaralo, kakšno bogato znanje so imele naše prednice. Ženske na mediteranskem območju so vedele, da semena granatnega jabolka zmanjšujejo možnost zanositve - šele v modernem času je znanost dokazala, da v resnici vsebujejo naravni estrogen, ki preprečuje ovulacijo. Na Daljnem vzhodu so ženske ugotovile, da enako deluje papaja, v Mehiki je bila znan kontraceptiv korenina posebne vrste tabaska. V stari Grčiji je bila čislana rastlina silfij, ki so jo imenovali tudi rastlina prostitutk. Danes velja za iztrebljeno, ker je bilo po njej tolikšno povpraševanje ..."

V 20. stoletju so smele stopiti iz sence

"Največjo revolucijo v zgodovini patriarhata in njegovega obstoja je povzročila kontracepcijska tableta, ki jo je 1960. leta v ZDA razvil Gregory Pincus; leto kasneje je prišla v Evropo. Tisti, ki so slutili, da vodi k postopni emancipaciji, so jo preganjali na najrazličnejše načine. Veljala je za sporno zdravilo, narejeno predvsem za uravnavanje menstruacijskih motenj in ne za preprečevanje nosečnosti. Zdravniki so jo sprva predpisovali le poročenim ženskam, in še to zgolj z moževim soglasjem. Šele v sedemdesetih letih minulega stoletja se je s seksualno revolucijo odnos do kontracepcijske tabletke spremenil, ženska pa je tako prvič dobila zanesljivo metodo, da je lahko odločala o številu rojstev," pravi naša sogovornica. In še: "V atriju dunajske univerze, kjer stoji okoli 140 kipov najpomembnejših soustvarjalcev znanja, velikanov univerze, med njimi sta tudi kipa Franca Miklošiča in Jožefa Stefana, ni niti ene same ženske. Da bi popravili krivico, je bil na dvorišču naknadno postavljen kip ženske, ki naj bi bil oddolžitev številnim ženskam, ki so sooblikovale dunajsko univerzitetno znanje, tudi medicinsko, a so smele stopiti iz sence šele na začetku 20. stoletja."
Zdravnica, ki je s svojim znanjem krojila tudi svetovno medicino, je bila mariborska opeklinska kirurginja prof. dr. Zora Janžekovič. "Spoznala je, da se globoke opeklinske rane, ki jih je bilo silno težko dobro zdraviti, veliko bolje celijo po njeni izvirni metodi, imenovani tangencialna ekscizija poškodovanega tkiva. Ker je bila ženska, je zelo težko v svet speljala to svoje odkritje, a s svojo neuklonljivo voljo ji je uspelo. Danes se po njej imenuje najvišje priznanje evropskega kluba kirurgov, ki zdravijo otroške opekline, zlata britev dr. Zore Janžekovič."

Ne le prestiž prvega, ampak milijoni dolarjev

Znanstveno delo je nekaj najlepšega, pripoveduje. Kajti znanost ni niti malo statična. Kar je danes zakonitost, bo lahko že jutri samo predstopnja novega spoznanja. "Znanstveniki moramo biti skeptiki, v vsako stvar je treba vložiti kanec dvoma. Ko si rečeš: Vau, kako krasen rezultat!, se je treba vprašati, ali bo takšen tudi jutri. 'Vau, kako učinkovito zdravilo!' Ja, ampak ali lahko z zanesljivostjo zagotovimo, da tudi čez deset let ne bo imelo senčne plati? Pomislimo na talidomid, ki je veljal za varno pomirjevalo, dokler se niso začeli rojevati otroci brez rok ali nog. Znanstvenik mora biti kritičen in tudi neznansko načitan, ker če ni, ne more povezovati stvari. Znati mora videti tudi vse možne nedoslednosti raziskave, metodološke in interpretacijske slabosti, morda pomanjkljivosti v dokumentaciji in tako dalje. Kritični dvom je vedno bil in bo gonilo razvoja."

Včasih razgledanost, danes informiranost

Ne le finančni lobiji, tudi globalni splet utegne pomeniti grožnjo v prihodnosti, razmišlja Zvonka Zupanič Slavec. "Splet je dosegel vse konce sveta, pomembno vpliva na naše življenje, posebno na mlade. Včasih je bila razgledanost temelj, alfa in omega vsega, danes je razgledanost nadomeščena z informiranostjo. Ampak med razgledanim in informiranim človekom je velika razlika. Prvi zna stvari videti v globino, jih povezovati, razmišljati o vzrokih in posledicah, o perspektivah, medtem ko jih drugi gleda bolj utilitarno in težje povezuje vzroke s posledicami. Danes ljudje več ne berejo daljših besedil, marsikaj je zoženo na kratka sporočila. Dokazano je, da se fizično branje, se pravi, ko primemo gradivo v roke, spreminja v znanje, kar beremo na ekranih, pa se spreminja zgolj v informacijo. Smo sredi razvoja, ki vodi v vse močnejši upad umskih zmožnosti, abstraktnega mišljenja še zlasti otrok, in bojim se, da se pomikamo proti družbi, ki bo vse bolj potrošniška in vse manj razmišljujoča in ustvarjalna."