Migracije, ključno vprašanje le za populiste in desnico

Aleš Kocjan
19.01.2019 06:51

Porast populističnih gibanj in strank postavlja visoko na agendo tokratnih evropskih volitev vprašanje migracij, čemur se vedno bolj podreja tudi zmernejša desnica, zmerna levica pa išče odgovore.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Epa

Evropa se bo spremenila. Takšne napovedi in celo strahovi prihajajo iz vrst politike, političnih analitikov in merilcev javnega mnenja. O tem, da utegne biti politična slika Evropske unije po majskih evropskih volitvah v pomembni meri drugačna, nakazuje tudi atmosfera v državah članicah zlasti zaradi protimigracijske retorike. Najglasnejši so v Italiji, kjer pridobiva zaradi neenotne evropske politike v soočanju z migracijskimi tokovi prek Sredozemlja pomembno vlogo stranka Liga notranjega ministra Mattea Salvinija, njihova protimigrantska politika pa postaja kar uradna politika države. Protimigrantska, desničarska politika je dobila veter v jadra tudi na Madžarskem s premierjem Viktorjem Orbanom in njegovo stranko Fidesz, v Franciji z Marin Le Pen in njenim Nacionalnim zborom, z Gertom Wildersom in njegovo Stranko za svobodo na Nizozemskem, neonacistično Zlato zori v Grčiji, krepi se ekstremna Alternativa za Nemčijo, avstrijska Ljudska stranka z mladim Sebastianom Kurzem postaja vse bolj sorodna z avstrijskimi Svobodnjaki in seveda ne pozabimo Jarosława Kaczyńskega na Poljskem s stranko Zakon in pravičnost. Glas nacionalističnih desničarskih politik se skozi retoriko nekaterih strank širi tudi v Španiji (Voix), na Švedskem (Švedski demokrati), na Finskem (Pravi Finci) itd. Tudi v Sloveniji nas skušajo v strankah desnice, zlasti v SDS, prepričati, da je ključna tema, ki bo ali pa bi morala zaznamovati evropsko predvolilno kampanjo, soočanje z migracijami, nevarnostjo terorizma in ostala varnostna vprašanja. "Migracije, varnost bodo zagotovo evropske teme. Celo na nacionalnih volitvah se pojavljajo te skupne evropske teme – migracije in terorizem," pravi slovenski evroposlanec Milan Zver (EPP/SDS). Njegova kolegica Romana Tomc poudarja, da bi naredili pomemben korak, če bi pri tem vprašanju "vsaj približno opredelili, kaj in koliko Evropa zmore". "Če bi imeli te okvire, bi imeli rešitve. Varnostna politika je povezana na eni strani z odnosi z ZDA in Trumpom ter z Rusijo in Putinom na drugi strani. Evropa je ranljiva, ukvarja se sama s sabo, svet pa gre naprej," dodaja Tomčeva.

Prestrukturiranje desnice: Vedno več ljudi za drugačno Evropo

Porast protimigracijskih politik in posledično vse bolj populističnih, ekstremnih strank na stari celini utegne najbolj pretresti tradicionalne politične družine v Evropi, zlasti konzervativce v EPP in socialiste S&D. Prve zato, ker mnoge nacionalistično orientirane stranke sodijo prav v njihovo skupino, začenši z Orbanovo Fidesz ter poljsko Zakon in pravičnost s Kaczyńskim na čelu. Druge pa zato, ker na račun populistov tudi sami izgubljajo politično moč. "Parlament bo precej drugačen," priznava slovenski evroposlanec Lojze Peterle iz EPP in tudi, da bo vzdušje v skupini drugačno: "Prognoze še vedno kažejo relativno zmago EPP, znotraj nje pa pričakujem močnejšo - ne bi rekel protimigracijsko komponento, ampak bolj enotno in dosledno migracijsko politiko. Če bi bila evropska zveza tukaj pokazala več enotnosti, do takšnih odstopanj ne bi prihajalo, saj ne moremo imeti ene zveze in več različnih migracijskih politik. Ne moremo imeti držav z ogradami in prostega pretoka ljudi hkrati. Polarizacija je žal del evropske slike. Ne govorim o tem, ker bi mi to bilo všeč. Mislim, da se bližamo zanimivi, trdi, malce nepredvidljivi igri. Ne verjamem, da bodo evroskeptiki kljub močni poziciji Le Penove v Franciji dobili toliko, da bi igrali odločilno vlogo. Bo pa več ljudi, ki želijo drugačno Evropo."

Opravičujem se vsem gospodom ...

Kolegica iz liberalnih vrst Sophia in 't Veld, ki poudarja pomen družbenih sprememb v svetu, pa dodaja: "Svet se spreminja zelo bliskovito. Ne gre le za globalizacijo, digitalno revolucijo, celoten ekonomski sistem se obrača na glavo, dogajajo se geopolitične spremembe z rastjo supersile Kitajske." A k temu pritakne, da se pomembno spreminja tudi družba v smislu emancipacije. "Opravičujem se vsem gospodom, toda beli moški srednjih let na globalni ravni izgubljajo svojo prevlado, ki so jo ohranjali nekaj stoletij. V zelo kratkem obdobju se je zgodilo to, da morajo svoj vpliv naenkrat deliti z ženskami, mladimi, s črnci, muslimani, geji in številnimi predstavniki nekih marginalnih skupin." Nekateri se ne morejo sprijazniti s spremembami v družbi, med drugim verjetno tudi s tem ne, da bo morda naslednji James Bond temnopolt.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta