zadnje objavljene

pogledi

več
Tej Gonza, direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo in mladi raziskovalec Univerze v Ljubljani

mnenje

več

V SOBOTO

Mercator od Janše do Todorića in preko ruskih bank do Arabcev ...

Srečko Klapš Srečko Klapš
12.11.2022
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ivica Todorić oktobra 2017 pred sodiščem v Londonu, ki mu je po plačilu varščine nadelo elektronsko zapestnico. Še danes je v različnih sodnih postopkih.
Reuters

Skrivnostna prodaja Fortenove arabskemu kapitalu je na Hrvaškem prvovrstna politično-ekonomska tema, ki so jo nekateri mediji poimenovali kar nočna ekonomska nevihta. Na noč čarovnic, 31. oktobra, je arabski vlagatelj Saif Bin Markhan Alketbi iz Združenih arabskih emiratov kupil 43-odstotni delež ruske Sberbank v Skupini Fortenova, ki ima od maja lani v 100-odstotni lasti tudi Mercator. Po burnih reakcijah hrvaške vlade s premierjem Andrejem Plenkovićem, ki je na pomoč klical hrvaško obveščevalno službo (SOA) in hrvaško agencijo za nadzor finančnih storitev (HANFA), in prvim možem Fortenove Fabrisem Peruškom, ki je ta nakup in izogibanje sankcijam označil za kaznivo dejanje, na čelu, se je iz Dubaja v intervjuju novinarju Jutarnjega lista Gojku Drljaći oglasil Alketbi. Potrdil je, da je kupil delež Sberbanke, pri tem pa sledil zakonodaji Evropske unije, in da bo še naprej upošteval vse zakonodajne obveznosti in predpise, da bi zaključil to odmevno finančno transakcijo.

"Priložnost za nov start hrvaškega dragulja"

"Načeloma ne komentiram nesmiselnih špekulacij, toda iskreno, presenečen sem nad neprijateljsko reakcijo menedžmenta Fortenove. Raje bi videl, da bi bila uprava bolj konstruktivna, saj nas glede na trenutne pogoje na finančnih tržiščih čaka veliko dela," je dejal Alketbi, ki ne razkriva kupnine, saj da gre za zasebno naložbo. "Verjamem pa, da je Fortenova s pravimi investicijskimi koraki in strategijo atraktivno premoženje z veliko potenciala za rast. Tudi vprašanje vpetosti ruskega kapitala je dobro znano, glede na to, da smo mi to razrešili v dobro Fortenove, me negativne reakcije na Hrvaškem še bolj presenečajo," ugotavlja Alketbi in dodaja, da verjame v pravni sistem EU, ki spoštuje vladavino prava, zato bo uporabil vsa pravna sredstva za zaščito svoje naložbe. "Fortenova je hrvaški dragulj, moja naložba pa priložnost za nov start," je še dejal Alketbi. Na veliko nervozo v Zagrebu kaže tudi dejstvo, da je hrvaška agencija Millenium Promocija čez noč prekinila sodelovanje z Alketbijem, saj da zaradi pomanjkanja informacij ne more strokovno opravljati svojega dela ...

Za Dnevnik HRT se je kasneje oglasil tudi Peruško, ki meni, da ni potrebe za novi lex Fortenova, saj uspešno poslujejo in bodo do konca sezone ustvarili več kot 3,5 milijarde evrov prihodkov. Glede prodaje arabskemu kapitalu pa je dejal, da so ZDA, Velika Britanija in EU s sankcijami omejile poslovanje z ruskim kapitalom, zato je za kakršnokoli transakcijo treba dobiti dovoljenje pristojnih organov, tako na Hrvaškem kot tudi na Nizozemskem. Dodal je še, da uprava ni sodelovala pri arabskem prevzemanju Fortenove in da je ruska Sberbank še naprej v registrih vpisana kot njen delničar. Medtem so iz Sberbank sporočili, da so od arabskega vlagatelja prejeli kupnino in da niso več lastniki omenjenega deleža.

V Zagrebu vihar, Ljubljana ravnodušna

Če se vihar z arabskega polotoka na Hrvaškem še dolgo ne bo polegel, saj vsak dan beremo različne interpretacije, scenarije in poslušamo politične očitke opozicije ter ugibanja, kdo naj bi stal v ozadju te transakcije s hrvaškim draguljem, kot jo je poimenoval za zdaj še nesojeni kupec Alketbi, je v Slovenji presenetljivo tiho in mirno. Presenetljivo tudi za to, ker Fortenova vse stavi na Mercator in za zdaj pozitivno posluje predvsem na račun najboljšega soseda. In tudi za to, ker je Mercator na slovenski politično-gospodarski sceni veljal za državno srebrnino. V Mercatorju, ki ga zadnjih pet let vodi Tomislav Čizmič, lastniških sprememb ne komentirajo. Slovenski dobavitelji Mercatorju in Fortenovi pa razen strateških usmeritev po odkupu lokalne hrane, izdelkov in blaga zavez več nimajo. Gre za pol milijarde evrov letno, kar je za slovenske razmere zelo veliko. Povratka nazaj seveda ni več, zato spomnimo na pot, ki jo je Mercator prehodil od nekdanjega socialističnega podjetja preko Zorana Jankovića, nekdanjega premierja Janeza Janše, Agrokorja Ivice Todorića do ruske in kot kaže nazadnje arabske Fortenove.

Po devetih neuspešnih poizkusih prodaje Mercatorja je 26. junija 2014, po dnevu državnosti, Agrokor ob asistenci Evropske banke za obnovo in razvoj, One Equity Partners, Blackstone Group International Partners LLP vplačal 485 milijonov evrov, ki jih je zanj na svetovnih trgih zbrala Deutsche Bank. 172 milijonov evrov kupnine je šlo konzorciju prodajalcev, najprej 172 milijonov evrov za 53-odstotni delež in nato še 220 milijonov evrov za dokapitalizacijo Mercatorja. Denar je bil na računih 27. junija, ko se je Ivica Todorić pripeljal na sedež Mercatorja v Ljubljani, kjer se je sestal z upravo družbe in sindikati. Okoli 65 tisoč zaposlenim v največjem hrvaškem koncernu je napovedal sedem milijard evrov prihodkov letno. Todorić, ki si je očitno zanj prevelik trgovski zalogaj privoščil na drag kredit, ki ga je nameraval odplačevati tudi preko Mercatorja, se je pohvalil, da je še iz vsakega podjetja naredil svetovno primerljivo družbo. "Boste videli, kakšen čudež bo to," je še dodal.

Vloga slovenskih premierjev v Mercatorju

Slovenska politika, tudi zavoljo predvolilnih tem, ki so bile takrat na dnevnem redu, v čudeže ni verjela. Javno so se sicer upirali prodaji, a niso več mogli storiti veliko, da bi jo zaustavili ali celo preprečili. Dokončna usoda Mercatorja je bila namreč zakoličena že 14. junija 2013, februarja 2014 so delničarjem z aneksom znižali ceno za 34 evrov, s 120 na 86, in razliko nakazali bankam. Alenka Bratušek, takratna predsednica vlade v odhodu, je z željo po ohranjanju delovnih mest in slovenskih dobaviteljev sicer na zagovor poklicala Janka Medjo, tedaj predsednika uprave NLB, in takratnega prvega moža SDH Mateja Pirca. Krivdo za prodajo Mercatorja Hrvatom pa zvalila na vlado Janeza Janše, ki je avgusta 2005 državne deleže prodala Pivovarni Laško Boška Šrota in Istrabenzu Igorja Bavčarja. Bratuškova je takrat začasno zaustavila tudi vse privatizacijske postopke do imenovanja nove vlade, a za Mercator prepozno. Več kot desetletno podajanje Mercatorja med to in ono politiko, dokler ga ta ni pahnila v Agrokorjevo stečajno brezno, je tipična za poosamosvojitveno politično ekonomijo. Če bi politika razumela vlogo pri upravljanju od državljanov ji zaupanega premoženja, Mercatorja nikoli ne bi spravila v tako kočljiv položaj, v katerem je na nek način še danes.

Sodobni Mercator je nastajal pod upravo Zorana Jankovića, ko so družno z Jadranko Dakič, Marjanom Sedejem in Stanislavom Brodnjakom (očetom Blaža Brodnjaka, predsednika uprave NLB) širili trgovske lovke iz Ljubljane na Balkan. Ob čemer leva politična provinienca ni skrivala, da stoji za Jankovićem. Spomnimo, da je nekdanji minister in premier Tone Rop (LDS) Jankoviću med drugim zabrusil, da ga je politika nastavila ...

Toni Balažič je že pod lastništvom Agrokorja predčasno predal Mercator Tomislavu Čizmiču, ki ga vodi še danes.  
Robert Balen

Janković je dvakrat naskakoval Mercator

Po zmagi Janševe desnice leta 2004 je Janković iskal izhod z načrtom za lastninjenje Mercatorja po četrtinah, po ena menedžerjem, državi, dobaviteljem in strateškemu partnerju. In konec leta 2004 v okviru projekta Herkul sedel z Ivico Todorićem in Miroslavom Miškovićem. Skupaj so kovali načrt za združitev Mercatorja, Konzuma in srbske Delte ter širjenje trgovskih centrov vse do Ukrajine. 12. avgusta 2005 ta načrt minira Janševa operacija odstavitve Jankovića s prodajo državnih deležev osamosvojitvenemu soborcu Igorju Bavčarju in laškemu pivovarskemu baronu Bošku Šrotu. Janković se ni zlepa sprijaznil, da mu je politika vzela njegovo "življenjsko delo". Zato je skupaj z Miškovićevo srbsko trgovsko verigo Delta preko investicijskega sklada Altima skušal priti do četrtinskega deleža Mercatorja, a mu ni uspelo. Po Jankoviću vodenje Mercatorja prevzame Žiga Debeljak in po zmagi Boruta Pahorja na volitvah leta 2008 nadaljuje širitev na Balkan. In v času svetovne finančno-gospodarske krize Mercator zadolži za debelo milijardo evrov. S svojo upravo sicer nasprotuje Agrokorjevim prevzemnim ambicijam in si nakoplje jezo pivovarskih lastnikov. Zato maja 2012 Debeljaka, ki je od septembra letos prvi mož Slovenskega državnega holdinga, nasledi Toni Balažič.

Po skupščini konec avgusta 2014 je Agrokor začel prevzemati tudi upravljavske vajeti v Mercatorju. Predsedovanje novim nadzornikom je prevzel Ante Todorić, starejši, sin Ivice Todorića, za podpredsednika pa so izvolili Mateja Lahovnika. Ker Todorićevega obljubljenega čudeža ni bilo leta 2017, Balažiča po odstopu nasledi Tomislav Čizmić, hrvaška vlada pa stečaj Agrokorja začasno preloži z lex Agrokorjem in z izdatnimi finančnimi injekcijami. Slovenija medtem pod takratnim gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom v vladi Mira Cerarja ekspresno sprejme "lex Mercator" in tako prepreči morebitno izčrpavanje s strani Agrokorja. Maja 2017 vlada v upravo Mercatorja pošlje še izrednega člana Gregorja Planteua, banke upnice pa s stisnjenimi zobmi ostajajo financerke Mercatorja in ga rešujejo pred plačilno nesposobnostjo.

Lex Agrokor odnese ministrico Martino Dalić

Hrvati so medtem mrzlično iskali nove finančne vire za potapljajoči se Agrokor in različne svetovalce, ki so pričeli pristavljati svoje lončke. Ruska Sberbank pa zavoljo neodplačanih posojil zapleni Agrokorjev 18,5-odstotni delež Mercatorja. Oktobra 2017 hrvaški kriminalisti zaman iščejo Ivico Todorića v Kulmerjevih dvorih nad Zagrebom, saj se je ta skrival v Londonu, kjer mu je sodišče nadelo elektronsko zapestnico. Konec leta 2017 Agrokor dokončno razpade na zdravo jedro brez dolgov in jamstev v lasti bank, imetnikov obveznic in dobaviteljev. Preostanek Agrokorjeve lupine z odpisanim dolgovi in neperspektivnim premoženjem pa gre v likvidacijo oziroma kasneje v stečaj. Letos oktobra je bil Agrokor dokončno izbrisan iz poslovnega registra.

Spomladi 2018 zaradi tako imenovane afere hotmail odstopi še ključna operativka pri sanaciji nasedlega Todorićevega trgovskega imperija, gospodarska ministrica in podpredsednica hrvaške vlade Martina Dalić. "Izdala" so jo elektronska sporočila z zasebnega naslova, ki so dokazovala, da je lex Agrokor nastajal v tajnosti mimo hrvaške vlade. Kasneje je svoje ime skušala oprati z izdajo knjige z naslovom Agrokor - zlom pajdaškega kapitalizma. Nato na sceno stopi Fabris Peruško in spravi pod streho upniško poravnavo, iz katere se kasneje preko Nizozemske rodi novi Agrokor oziroma Fortenova grupa.

Zadnja četrtina leta je za uspešnost trgovcev ključna.
Tit Košir

Lonček primaknil tudi Putin

Še preden se je posušil podpis šefov ruskih Sberbank in VTB banke, ki sta se v zameno za največji lastniški delež v Fortenovi strinjali z dogovorom, je Anvar Azimov, ruski veleposlanik na Hrvaškem, primaknil še politični lonček, ko je dejal, da se je predsednik Vladimir Putin ob obisku tedanje hrvaške predsednice Kolinde Grabar Kitarović v Sočiju osebno zavzel za rešitev primera Agrokor-Sberbank. Od takrat so imeli Rusi, ki so za reševanje Agrokroja odšteli skoraj milijardo in pol evrov, glavno besedo pri sanaciji bankrotiranega hrvaškega koncerna, s čimer so odločali tudi o usodi Mercatorja. Peruško se loti vzpostavljanja Fortenova grupe, ki odprodaja podjetja kot po tekočem traku, nazadnje Ledo, in to za kar 615 milijonov evrov. Spomnimo, da je Todorićev Agrokor za celotni Mercator plačal manj, slabe pol milijarde evrov. In ker Fortenova grupa brez Mercatorja ne bi preživela, si je preko sodnih dvoran prizadevala za prenos lastništva. Ob tem je minister Počivalšek preko SID banke kupoval nekaj časa za izboljšanje pogajalske pozicije slovenskih dobaviteljev, a Fortenovi uspe pridobiti vsa soglasja regulatorjev ter na skupščini potrdi prenos lastništva. Ob čemer s 390 milijoni svežega ruskega denarja VTB banke "poplačajo" še Mercatorjeve banke upnice. Hkrati se v lastniški strukturi Fortenove krepita Sberbank in VTB banka, ki se z zamenjavo 18,5-odstotnega deleža Mercatorja približata večinskemu deležu v Fortenovi. Sledil je še prenos 69-odstotnega deleža Mercatorja iz Agrokorja na Fortenovo, ki objavi še prevzemno ponudbo za preostale delnice po vsega le 36 evrov za delnico, iztisne male delničarje in umakne delnice z oznako MELR z Ljubljanske borze. Poslovni sistem Mercator pa se iz nekoč paradne delniške družbe preoblikuje v družbo z omejeno odgovornostjo v za zdaj hrvaški lasti - in, kot kaže, na poti v arabsko last.

Četudi madžarski Indotek enega najbogatejših Madžarov Daniela Jellinka po propadu nakupa deleža Sberbank v Fortenovi naj še ne bi dvignil rok od Mercatorja, ima po finančni transakciji Saifa Alktebija na noč čarovnic vedno manj možnosti. Hrvaška stran zahteva tudi odgovore od Allianza, predvsem zakaj je v zadnjem trenutku z umikom minirala dogovor o nakupu deleža Sberbank s strani enega najbogatejših Hrvatov in največjega posamičnega lastnika Fortenove Pavaoa Vujnovaca in pokojninskih skladov. Ura resnice za Fortenovo in njene lastnike prihaja prihodnjo pomlad, ko zapade refinanciranje 1,2 milijarde evrov dolga. Tudi za Mercator.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?