Kolumna Denisa Manceviča: Cena vojne

Glavna fotografija članka:Kolumna Denisa Manceviča: Cena vojne
Reuters

Denis Mancevič

Datum 18. januar 2025 06:15
Čas branja 8 min
 A visoka in trmasta inflacija ni edini problem ruskega gospodarstva. V letu 2024 so se prvič pojavili resni znaki številnih gospodarskih in finančnih težav ter neravnovesij, ki so neposredna posledica vojne v Ukrajini. In ki se bodo po predvidevanjih neodvisnih ekonomistov v novem letu še bolj okrepile in predstavljale enega večjih izzivov za Kremelj.

Običajno nas stanje gospodarstva v največjih svetovnih ekonomijah zanima z vidika globalnih napovedi gospodarske rasti, mednarodne trgovine in neposrednih posledic na domače gospodarstvo. V primeru Rusije je tokrat drugače: osrednji interes je povezan z rusko zmožnostjo za vodenje dolgoročne vojne, vojne za izčrpavanje v Ukrajini, za katero Kremelj potrebuje vedno več denarja. Zato je vprašanje vzdržnosti trenutnega modela ruske vojne ekonomije neposredno povezano tako z zmožnostjo nadaljevanja agresije na Ukrajino in tudi s socialno stabilnostjo v Rusiji sami. Slednja je namreč ključen element - poleg strahovlade, seveda - legitimnosti sodobne kremeljske avtoritarne diktature.
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.
Varna prijava

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.
Ali bi morala Slovenija izboljšati odnose z Izraelom?
Da, to je nujno!
16%
140 glasov
Seveda, ko ne bo več na oblasti Benjamin Netanjahu.
8%
70 glasov
Šele takrat, ko Izrael ne bo več sprožal konfliktov v regiji.
31%
278 glasov
Ne, Izrael si tega ne zasluži.
38%
339 glasov
Ne vem, vseeno mi je.
6%
57 glasov
Skupaj glasov: 884