zadnje objavljene

pogledi

več
Tej Gonza, direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo in mladi raziskovalec Univerze v Ljubljani

mnenje

več

V SOBOTO

(INTERVJU) Podiplomski študent na Oxfordu Bruno Marinič: Sloves ambicioznih dijakov na Drugi je upravičen

Ana Lah Ana Lah
19.11.2022
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sašo Bizjak

Z Brunom Mariničem, nekdanjim dijakom II. gimnazije Maribor in zlatim maturantom v programu mednarodne mature, zdaj podiplomskim študentom na Univerzi v Oxfordu, smo se pogovarjali o njegovi izkušnji iz srednješolskih let. Gimnazijo je zaključil pred osmimi leti, sicer pa pravi, da je vzorčni primer tega, kaj si Druga želi. Obiskoval je obšolske dejavnosti, se udeleževal tekmovanj, bil na njih uspešen in se vpisal na Univerzo v Oxfordu, kjer zdaj zaključuje doktorat in poučuje organsko kemijo. "To ne pomeni, da je moja izkušnja izkušnja vseh," opozarja sogovornik.

Bruno, ste eden izmed nekdanjih dijakov II. gimnazije, ki so bili sprejeti na Univerzo v Oxfordu. Kako vam je gimnazija pri tem pomagala?

"Če ne bi obiskoval programa mednarodne mature in če moja profesorica kemije ne bi bila Zdenka Keuc, danes ne bi bil na Oxfordu. Pripravljala nas je na kemijsko olimpijado, tekmovanja, nam pomagala s prijavami. Pri vpisu na Oxford je tako, da te ne bo nihče ničesar vprašal, kar ni neposredno povezano s študijsko smerjo. Ne bodo te vprašali, iz kakšnega okolja prihajaš ali kaj počneš v prostem času, važni so bili samo uspehi s področja kemije."

Ste imeli štipendijo v času študija na Univerzi v Oxfordu ali ste si ga sami financirali?

"Na dodiplomskem študiju sem prejemal štipendijo AdFutura, ki je zadostovala za šolnino in življenjske stroške v času študija v tujini. Moja štipendija v prvem letniku je bila višja od plače moje mame, kar je malo žalostno. Ampak ja, brez štipendije ne bi šlo, tukaj v Angliji sem jo dobil tudi za podiplomski študij."

Nekdanji ravnatelj Ivan Lorenčič je dejal, da je na Drugi več otrok iz bolje situiranih družin. Ali je po vašem mnenju na njej več bogatih dijakov v primerjavi z drugimi šolami?

"Ko gledam nazaj, mi je težko oceniti, kdo je bil bogat in kdo ne, prav tako zelo težko primerjam z drugimi šolami, saj sem hodil samo na Drugo. Zase lahko rečem, da nikoli nisem bil ne najbogatejši v razredu ne najrevnejši. Moj oče je delal kot učitelj likovnega pouka na treh različnih šolah, mama pa je srednja medicinska sestra. Imel sem sošolce, za katere niti nisem vedel, da so zelo bogati. Sem pa imel tudi sošolce, pred katerimi sem se sam počutil kot privilegiran. A po mojem je razredna dinamika v Sloveniji še kar zakamuflirana."

Raziskave kažejo, da so otroci iz družin srednjega in višjega razreda akademsko bolj uspešni. Pa vendar v Sloveniji radi pozabimo na to, ko predstavljamo zgodbe o uspehu.

"V družbah, kjer je neenakost manjša, je meritokracija bolj prisotna. Sploh nekdo v srednjem sloju ima pri nas več motivacije, saj se zaveda, da se lahko premakne višje. Za delavski razred, ki se bori za preživetje, je prehajanje med razredi bistveno težje. To je strukturna težava. Po mojem je v Sloveniji lažje prehajati med razredi kot v Veliki Britaniji ali Združenih državah Amerike. Tam so razlike bistveno bolj očitne, otroci iz zasebnih šol govorijo drugačno narečje, ogromne razlike so tudi v nivoju znanja in izkušnjah. Tam se nihče ne more pretvarjati, da so najbolj uspešni tisti, ki so najboljši. Ko sem prijateljem iz Anglije povedal, da smo se v osnovni šoli vsi naučili plavati in smučati, da smo hodili na izlete v hribe, so vsi mislili, da sem hodil na drago zasebno šolo, v resnici pa sem bil na navadni ptujski osnovni šoli (smeh). Tudi kar se tiče Druge, izmenjave in aktivnosti, ki so bile pri nas dostopne vsem, bi bile v tujini rezervirane samo za tiste, ki si to lahko privoščijo. Da ne bo pomote, če razlike pri nas niso tako velike kot v Angliji, to ne pomeni, da ni neenakosti."

So na Drugi dijaki bolj ambiciozni, motivirani in tekmovalni?

"Ambicioznost upravičeno spada k slovesu šole. K udeležbi na tekmovanjih so nas spodbujali tudi učitelji in ravnatelj. Je pa za nemalo dijakov, ki pridejo na Drugo, na začetku šok, ko naenkrat niso več najboljši v razredu. Takšni so pogosto razočarani in jim je težko. Sam tekmovalnosti v smislu, da si med seboj ne bi pomagali, nisem zasledil. Tudi na naravoslovnih tekmovanjih smo si vedno pomagali med seboj, v razredu smo si posojali zapiske. Je pa res, da je verjetno veliko odvisno od razredne dinamike in tistih, ki so v razredu najboljši. Meni je vedno šlo dobro, nikoli mi ni bilo težko pomagati in mogoče tudi zato nisem imel slabe izkušnje s tekmovalnostjo. Tudi na Oxfordu, kjer je tekmovalnost bolj izrazita, smo si vedno pomagali med sabo."

Osebni Arhiv

Zaključili ste program mednarodne mature. Se vam je zdel vpisni postopek učinkovit?

"Zdi se mi, da so iskali učence, ki se zanimajo za okolico, so razgledani. Razen priporočila, ki mi ga je napisala profesorica kemije, v vpisnem postopku moji uspehi iz kemije niso imeli ključne vloge, napisati sem moral motivacijsko pismo, esej, vezan na aktualno temo, ki me zanima, na intervjuju pa smo se pogovarjali o slovenski politiki in zadnji prebrani knjigi. Seveda v angleščini."

Ali tak način selekcije po vašem mnenju deluje?

"Če je cilj, da so dijaki na mednarodni maturi uspešni, potem absolutno, že če pogledamo število zlatih maturantov, saj nas je na mednarodni maturi zelo veliko v primerjavi z nacionalnim programom. Če je cilj, da smo uspešni v nadaljnjem življenju - po mojem obstaja učinek snežne kepe - v mojem primeru je gotovo delovalo, tudi če pogledam sošolce, nas je kar nekaj šlo v tujino. Odhod v tujino seveda ni absolutno merilo uspešnosti, ga pa v Sloveniji pogosto uporabljamo kot indikator uspeha, na podoben način, kot to pripisujemo določenim študijskim smerem v Sloveniji."

Nekdanja dijakinja Druge, ki prihaja iz Srbije, Marija Sirk, je v intervjuju izpostavila, da se je v šoli počutila osamljeno, saj po njenem mnenju integracija tujcev v programu mednarodne mature ni uspešna.

"Menim, da je zelo pomembno, da smo slišali njeno izkušnjo, čeprav mislim, da je Marija na določenih mestih peljala poanto malo predaleč. Tudi sam sem, ko sem se preselil v Anglijo, doživel nekaj podobnega, sprememba socioekonomskega in jezikovnega okolja je zmeraj velik kulturni šok. Kar se tiče drugogimnazijcev, ki so prišli na Univerzo v Oxfordu - vsaj tisti, za katere jaz vem, da so bili na Oxfordu, niso ravno bogataši. Kar se tiče integracije v razredu, pa je res, da je program mednarodne mature precej ločen. Delo je bilo lažje, ker smo bili v manjših skupinah, ampak recimo ene sošolke iz Srbije nisem videl nikoli razen pri razredni uri. Z ostalimi dijaki smo se družili predvsem v okviru interesnih dejavnosti pa na kadilskem placu (smeh). Bil sem vozač, zato se po pouku in zunaj obšolskih dejavnosti nisem kaj dosti družil, to je bila moja osebna prepreka. Ker smo se drugogimnazijci na mednarodni maturi poznali že iz prvih dveh letnikov, so dijaki iz držav na ozemlju nekdanje Jugoslavije de facto postali skupina zase. Delno je k temu pripomoglo dejstvo, da so bili skupaj v dijaškem domu, po mojem pa je pomembno vplivala tudi jezikovna ovira. Mladi danes ne govorimo več tako dobro srbsko in hrvaško kot naši starši, zato je bil skupni jezik angleščina. Ampak če pol razreda govori slovensko, se s Slovenci seveda ne boš pogovarjal angleško samo zato, da bi te vsi razumeli. Sicer so se tujci učili slovensko, tako da je jezik čez čas postal manjši problem. Po mojem bi morali organizirati tudi več aktivnosti, ki bi vključevale cel razred. Morda ne bi bilo slabo, če bi slovenskim dijakom ponudili tudi učenje katerega od njihovih jezikov, tako bi morda bolj razumeli tudi njihovo izkušnjo in bi se bolj povezali."

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?