Pandemijo si bomo najbrž zapomnili tudi po tem, da smo videli digitalno tehnologijo in uporabo umetne inteligence (UI) v takšnem pogonu, kot še nikoli. Razlog sicer ni razveseljiv, a vas je najbrž to znanstveno vrenje na področju UI vseeno prevzelo.
"Ja, me je. No, UI me je prevzela že v 80. letih prejšnjega stoletja, dve desetletji se je razvijala v senci spletnih in mobilnih tehnologij kot podpora za obvladovanje masovnih podatkov, ki jih je prinašal internet, v zadnjih petih, šestih letih pa je na tem področju nastal konkreten razcvet, od širokega vstopa v javnost in tudi do popularnosti, zaradi nekaj zelo prebojnih rešitev, ki jih je UI razvila. Najpomembnejše tri so, da so računalniki začeli videti, slišati in prevajati. Naenkrat je računalnik dobil oči, ušesa in prevajanje je naredilo velik korak naprej. Gre za podoben razvoj, kot da bi slepemu in gluhemu človeku omogočili, da spregleda in sliši. Tehnologije UI so seveda veliko širše področje od tega, a so morda manj vidne in zato manj očitne."
Denimo.
"Vsakič ko iskalniku, recimo Googlu, postavite vprašanje, se zadaj sproži zapleten proces za to, da dobite rezultate - gre seveda za algoritme UI. Ko odprete spletno stran in se vam pojavi ob strani neko oglasno sporočilo, najbrž mislite, da ga je pač naključno nekdo postavil tja. Ne, ni ga. V ozadju procesa se najprej izvede dražba. Dražba je množica sistemov, ki tekmujejo, kdo bo prav vam predstavil prav to in to oglasno sporočilo. Na delu je veliko UI, zelo sofisticirane. Vsak, ki uporablja računalnik in pametni telefon, ima vsak dan veliko stika s to tehnologijo, le zaveda se je ne."
Dr. Marko Grobelnik je zaposlen na Institutu Jožef Stefan v Laboratoriju za umetno inteligenco kot raziskovalec in vodja projektov. Leta 2016 ga je vlada imenovala za nacionalnega glasnika digitalne tehnologije. Njegova osrednja področja raziskav so strojno učenje, odkrivanje znanja iz podatkov (data-mining), analiza naravnega jezika, semantični splet ... Je avtor in soavtor več knjig s teh področjih in številnih znanstvenih člankov. Redno sodeluje z vrsto akademskih institucij po svetu, pa tudi z nekaterimi pomembnimi evropskimi in ameriškimi podjetji, kot so British Telecom, Microsoft Research, IBM Watson, New York Times, Bloomberg ...
Slovenski Laboratorij za umetno inteligenco je eden najboljših v svetu, ne le v Evropi. Potencial slovenskih strokovnjakov na področju umetne inteligence je prepoznal tudi Unesco, ki je marca letos na Institutu Jožef Stefan ustanovil svoj prvi Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI). Gre za globalni center, na podlagi katerega bodo podobne ustanovili tudi drugod po svetu.
Orodja umetne inteligence so kot očala, ki si jih človek nadene in vidi boljše
Vaš krog prijateljev Facebooku več pove o vas, kot vi sami o sebi
Čez pet, deset let kmetijstvo zelo verjetno ne bo potrebovalo sezonskih delavcev, ampak bo kmet imel skupino robotov
Kar je danes odkrito v laboratoriju, je na trgu v petih do desetih letih ali celo prej. O etiki se je treba pogovarjati takoj, zdaj
Obiščite spletno stran brez oglasov.
