
“Še največja ovira, ki jo opažam, pa je komunikacija znanosti, predvsem na področju biodiverzitete. Ugotavljam, da je družba izjemno slabo poučena o biodiverziteti.”
Kozača je ena redkih vrst ptic, ki je sposobna odgnati celo medveda. A preden napade, zato, da bi ubranila mladiče, opozori. Takrat se pokaže v vsej svoji veličini. Ropota s kljunom, s čimer te poskuša posvariti. Če te vse to ne odvrne, potem … potem si pečen," pojasnjuje biolog Al Vrezec.
Zato njeni raziskovalci, tudi naš sogovornik, uporabljajo s peno obdano čelado. "To pa predvsem zato, ker vemo, da je napad – če zadene v trdo čelado – lahko usoden zanjo. Prileti namreč s takšno močjo, kot da bi vam kdo v glavo zalučal košarkarsko žogo," še ponazori Al Vrezec, ki se kozačam posveča kot raziskovalec na Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo in kot muzejski svetovalec v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.
A niso le kozače tiste, ki vzbujajo njegovo radovednost. Ko namreč ni v stiku z njimi, je pa s hrošči, potočnimi raki in še s študenti, saj je mnogim mentor pri magistrskem in doktorskem študiju. Je tudi član strokovnih združenj, udeležuje se kongresov in raziskovalnih odprav po vsem svetu ter je prejemnik več nagrad, med drugim nagrade zlati legat za najboljše ornitološko delo, pa Valvasorjeve nagrade za dosežke v muzejski dejavnosti in prometeja znanosti za komuniciranje v znanosti.
Ena zadnjih vlog, v kateri se je znašel, pa je bila svetovalec dokumentarnega filma Bojevita kraljica noči, ki ga je režiral Matej Vranič.
Zato njeni raziskovalci, tudi naš sogovornik, uporabljajo s peno obdano čelado. "To pa predvsem zato, ker vemo, da je napad – če zadene v trdo čelado – lahko usoden zanjo. Prileti namreč s takšno močjo, kot da bi vam kdo v glavo zalučal košarkarsko žogo," še ponazori Al Vrezec, ki se kozačam posveča kot raziskovalec na Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo in kot muzejski svetovalec v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.
A niso le kozače tiste, ki vzbujajo njegovo radovednost. Ko namreč ni v stiku z njimi, je pa s hrošči, potočnimi raki in še s študenti, saj je mnogim mentor pri magistrskem in doktorskem študiju. Je tudi član strokovnih združenj, udeležuje se kongresov in raziskovalnih odprav po vsem svetu ter je prejemnik več nagrad, med drugim nagrade zlati legat za najboljše ornitološko delo, pa Valvasorjeve nagrade za dosežke v muzejski dejavnosti in prometeja znanosti za komuniciranje v znanosti.
Ena zadnjih vlog, v kateri se je znašel, pa je bila svetovalec dokumentarnega filma Bojevita kraljica noči, ki ga je režiral Matej Vranič.