Na hodnikih srečujejo generacijo 2013, vendar si ne upajo spregovoriti z njo, saj jih tudi ta nezaupljivo motri izza tekstilnih obvez okrog ust. Generacija 2012 je pogumnejša, naredila je ogromen razvoj od včeraj, ko niti ni smela brez spremstva zapuščati šolskih prostorov, do danes, ko si v zapovedanih epizodah ob samostojnem daljinskem šolskem delu še sama skuha in popazi nase medtem ko so starši v službi, da zagotavljajo sopotrošnikom nemotene dobave, stari starši pa so od mlajše rodbine - tako rekoč rezervoarjev virusa - izolirani.
Generacija 2011 je razmišljujoča, saj se šolski kurikulum zanjo nenadoma pisano razpre in pokuka v raznotere kotičke naravoslovne in družbene znanosti, podobno je z generacijo 2010, ki dobro ve, kaj in kdaj je kisik pa kaj in kdaj ogljikov dioksid. Generacija 2009 visi med otroštvom in puberteto, zato je glasna, neverjetno, kako glasna, ruvajoča se, sunkovita! Tokrat kipeče življenje v sebi dobro skriva, nekako pobito se vrača v razrede, kjer sme prečepeti nekaj ur med sošolci, ki se jih je v zadnjem letu odvadila. Generacijo 2008 so popadli mozolji in druge neslanosti, ki jih je narava predvidela za pripadnike človeške vrste med čakanjem na inavguracijo v odrasli svet. Med dolgotrajnim zaprtjem v svojih sobah so postali tesnobni, sterilni, nevešči komunikacije iz oči v oči, prek ekrana na varni razdalji je zanje lažje skriti zadrego. Številni iz generacije 2007 se bodo morebiti začeli tedensko samotestirati, kar v njihovih zornih kotih neprijetno spominja na samokastrirati. Ob vseh medicinskih prijemih za zajezitev epidemije, ki spreminjajo družbo v orjaški klinični center, še več, v impozantno razvejeno psihiatrično ustanovo, je ta dodatni ukrep neugoden tudi za generacijo 2006, ki z enim bulerjem že stoji med dijaško populacijo in se sprašuje, kakšen bo naslednji pogoj, ki ga bo treba izpolniti, da bo smela v šolo.
Brez dvoma pomeni koncept samotestiranja znaten pritisk tudi za generacijo fazanov 2005, kajti pomislimo na neizprosne reflektorje najstnikov, uprte v pozitivnega sošolca; prostaško mu zasikajo, vzemi torbo pa marš domov, nesnaga, šola ni zate, kdo ve, koliko si jih že okužil! Generacija 2004 je rahlo bolj suverena, zato bo opisano plenilsko miselnost še zaostrila, jo nadgradila in ponotranjila ter čez desetletje ali dve sočno udejanjala na tistih starčkih, ki so si jo danes izmislili - ne zase, seveda, kdo je še videl samotestiranega potrošnika! Generacija 2003 obupuje nad družino, zdravstveno stroko, šolo in državo, ki jo kazensko preganja, mrzlično plava v virtualnem svetu in išče rešitve pred vsemi izdajalci sveta - na drugem svetu.
Le generacija 2002, ki jo že ob naslednjem vdihu brezvirusnega zraka čaka matura, mirno, dostojanstveno in obtožujoče motri odgovorne za predolgo odsotnost resnega izobraževalnega procesa, postavlja jim vprašanja in terja odgovore
Le generacija 2002, ki jo že ob naslednjem vdihu brezvirusnega zraka čaka matura, mirno, dostojanstveno in obtožujoče motri odgovorne za predolgo odsotnost resnega izobraževalnega procesa, postavlja jim vprašanja in terja odgovore - ne tistih otročjih, da bo vse dobro, temveč zahteva kompleksno izpostavitev vprašanja svoje in vseh naštetih generacij v luči prihodnje slovenske družbe. Če slovenska mladina od etabliranih struktur ne bo dobila vsebinsko domišljenih odgovorov, ki bodo reševali problem njenega obstoja, si bo prej ali slej enakovreden in afirmativen prostor v družbi vzela sama. To pa bo tem istim ukoreninjenim, koristoljubnim in sebičnim družbenim strukturam, ki se danes tudi same šele prvič po svojem rojstvu srečujejo z zaostrenimi družbenimi razmerami in so zato neizmerno razvajene, prineslo bistveno težji potek bolezni, če uporabimo popularni medicinski besednjak za pojasnjevanje že videnih družbenih pojavov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
